Že prva generacija honde jazz je navduševala z odlično kombinacijo majhnih zunanjih mer in prostorsko radodarne notranjosti, enako pa velja tudi za drugo generacijo tega modela. Z manj kot štirimi metri dolžine se namreč honda jazz uvršča med manjše predstavnike razreda B, učinkovita izraba prostora pa skupaj z dolgo medosno razdaljo oziroma povsem v konce karoserije nameščenimi kolesi pripomore k zares prostorni notranjosti.
Ta se lahko nekoliko primerja celo s tisto pri vozilih razreda C - prtljažnik meri kar 399 litrov - oziroma kandidatih za izbor v kategoriji službeni avto leta. Zelo blizu pa je jim je jazz tudi po ceni, ki za vstopno izvedenko znaša 14.490 evrov (kljub temu smo jazza zaradi velikosti uvrstili med male službene avtomobile). Učinkoviti izrabi notranjega prostora se pridružuje tudi prilagodljivost, saj je denimo naslonjala zadnje sedežne klopi mogoče zložiti v ravno dno ali pa zložiti le sedalni del ter s tem namesto zadnjih sedežev pridobiti visok in ozek prostor, kjer lahko prevažamo kolo.
Uporabljeni materiali so na razmeroma visoki kakovostni ravni, ergonomija je solidna, tehnika pa, kot je značilno za honde, pravzaprav zelo dobra in nekoliko športno poudarjena. To pomeni, da se jazz kljub nekaj višji karoseriji v ovinkih ne nagiba pretirano oziroma se, celostno gledano, pelje zelo dobro in ob tem morda nekaj manj dosledno blaži udarce s ceste. V finale se je uvrstila osnovna izvedenka, ki jo poganja 1,2-litrski bencinski motor. Ta je zaradi velike litrske moči oziroma 66 kilovatov (90 konjskih moči) pravzaprav povsem primerljiv z drugimi kandidati (enako velja za največjo hitrost 177 kilometrov na uro, pospešek do stotice v 12,6 sekunde in povprečno porabo 5,3 litra bencina na sto kilometrov).
Tudi vstopna oprema trend več kot zadošča, saj poleg osnovnega udobja (radio, klima, elektrika) zajema tudi temeljito varnost šestih zračnih blazin in serijskega ESP, s čimer opazno prekaša druge tekmece ter s tem dodatno upravičuje najvišjo ceno in najem.
Članek je iz šel v prilogi Financ PAL 2009
