V ponedeljek zvečer bo tančice odkrila četrta generacija škode octavie. Avtomobila, ki je spremenil znamko Škoda, ji dokončno odstranil nizkocenovni videz in ustvaril prostor za številne druge modele, ki danes oblikujejo znamko.
Octavia danes resda ne sodi v najbolj obetaven razred, torej med SUV, a je še vedno najbolje prodajan Škodin model. To vsekakor potrjuje, da ima avtomobilska klasika še vedno pomemben položaj na trgu in, da so tudi pred novo octavio svetli časi. Seveda le v primeru, če bodo Čehi svojo nalogo opravili dobro.
Ta hip o novi octavii še ni veliko znanega. Le nekaj dni pred razkritjem pa Škoda draži z nekaj podrobnostmi. Razkrila je denimo obliko prednjih žarometov, ki se očitno vračajo h klasični obliki sijalk pod enim steklom. Razkrila je tudi risbe armaturne plošče, ki prvič obljublja prostostoječ zaslon na dotik na sredinski konzoli in prikaz informacij v več nivojih.
Nov je tudi volan, tokrat z dvema prečkama in s praktičnimi vrtljivimi gumbi za upravljanje potovalnega računalnika in drugih funkcij. Škoda pa obljublja tudi triporodročno klimatsko napravo, prvo tovrstno v tem modelu.
O motorni ponudbi lahko ugibamo. Vsekakor se bodo pod prednjim motornim pokrovom vrteli znani bencinski stroji – litrski in 1,5 litrski TSI s 85 oziroma 110 kilovati ter dizelski 1.6 TDI s 85 kilovati. Motorna ponudba bo brez dvome še bogatejša, morda bo vključevala tudi priključni hibrid, a za zdaj še ni nič znanega.
Nova octavia bo brez dvoma ponudila tudi veliko prostora v kabini in prtljažniku in veliko praktičnih rešitev. Enako velja za kombilimuzinsko in karavansko zasnovo z oznako combi.
Zakaj je octavia tako pomemben avto za Škodo? Ker je ključno vplivala na spremembo nizkocenovnega predznaka češke znamke. Kljub temu, da sodi v zgornji del cenovne ponudbe te znamke, namreč že dolgo velja za najbolje prodajan Škodin model. Podobno denimo velja za Dacio in model duster. Uspešnost ideje in zasnove octavie potrjuje tudi dejstvo, da je prva generacija na trgih vztrajala kar 14 let, od leta 1996 do 2010.
Vmes se je rodila octavia druge generacije (2004 do 2013), za njo pa tretja z najkrajšo življenjsko dobo sedmih let. Vmes si je privoščila še prenovo s provokativnim prednjim delom z deljenimi prednjimi žarometi.
Ko gre za zasnovo, je octavia vselej slonela na kompaktni tehnični platformi oziroma osnovi. Zadnja generacija pa je bila zasnovana na prilagodljivi osnovi MQB, ki se rasteza po več avtomobilskih razredih. Kljub temu lahko rečemo, da octavia temelji na tehniki kompaktnih modelov Skupine Volkswagen. To potrjuje tudi njena tehnika, namestitev in izbor motorjev ter menjalnikov. Nenazadnje tudi cena, ki se je skozi zgodovino vselej sukala okoli cene golfa.
Dojemamo jo kot poceni passat, ne kot povečan golf
Velika dejanska in tudi psihološka prednost octavie pa je že od prve generacije njena velikost in prostornost (tudi praktična zasnova petih zadnjih vrat, ki se odpirajo s steklom), ki presega kompaktni razred oziroma se uvršča v njen zgornji rob. Na trgih pa prav tako, že od prve generacije, velja prepričanje da octavia dejansko sodi razred višje, da gre za poceni oziroma racionalni passat za ceno razreda nižje. To pa je eden od ključnih razlogov za njen prodajni uspeh in širše sprejetje znamke Škoda.
Ugled so dvigovale tudi športne različice RS
Njenemu ugledu so zelo dobro dele tudi visokozmogljive različice RS, ki so ponujale veliko moči in bahav videz za ugodno ceno. Ta je bila na voljo že v prvi generaciji, poganjal jo je 1,8 litrski turbo s 132 kilovati, kasneje je octavia RS dobila dvolitrski turbo (bencinski in dizelski stroj), v zadnji generaciji je ponujala že 180 kilovatov (245 konjskih moči). Škoda je, prav tako že v prvi generaciji, octavio opremila tudi s štirikolesnim pogonom. Kasneje pa ji je dodala še robustno različico scout.
V Sloveniji je deveti najbolj pogost avto
Octavia se je zaradi zgornjih razlogov zelo dobro usidrala tudi v srca Slovencev. Zasebnih in poslovnih kupcev in tudi policistov oziroma javnih razpisov.
Od leta 1996 je bilo pri nas registriranih prek 30 tisoč octavij, prodanih okoli 24 tisoč. V voznem parku pa jih je bil konec lanskega leta še vedno 22.926. To pomeni, da je octavia deveti najbolj pogost avto na slovenskih cestah (s slovenskimi tablicami) in drugi najbolj pogost velik avto (če črto potegnemo pri 4,5 metra zunanje dolžine. Pogostejši je le njen bratranec, volkswagen passat, ki se z 41.697 avtomobili konec lanskega leta uvršča na tretje mesto po pogostosti. Passat ima seveda tudi precej daljšo zgodovino.