V srbskem Kragujevcu je na pogorišču nekdanjega proizvajalca vozil Zastava s Fiatovo milijardo evrov v letu dni zrasla ena najsodobnejših avtomobilskih tovarn v Evropi. Z njenih tekočih trakov ekskluzivno in za skoraj ves svet se zdaj vsaki dve minuti pripelje fiat 500L, ki je sestavljen večinoma iz domačih delov, del pogonskega sklopa pa prispeva tudi Slovenija.
Stara Zastava - mesto v malem
Ameriški Detroit ob jezeru Michigan je največje avtomobilsko mesto na svetu, tam so namreč doma velikani General Motors, Ford in Chrysler. Vsako leto izdelajo na milijone vozil, vse mesto z nekaj več kot 900 tisoč prebivalci in regija pa že stoletje tako rekoč dihajo s pločevino in drugimi sestavnimi deli, stroji, roboti in tekočimi trakovi. Svoj Detroit je imela tudi Jugoslavija: približno 150 kilometrov južno od Beograda so se v srbskem Kragujevcu na 300 hektarjih razprostirali Zavodi Crvena zastava.
Tam je bilo pod streho okoli milijon kvadratnih metrov proizvodnih površin, tekoči trakovi za sestavo vozil so bili dolgi 15 kilometrov, v tovarni je delovalo približno 30 tisoč strojev, ki so v najboljših časih dajali kruh več kot 50 tisoč ljudem - prek 12 tisoč se jih je ukvarjalo s proizvodnjo vozil. V 57 letih obstoja je iz Zastave na domače in tudi marsikatere tuje ceste zapeljalo več kot štiri milijone vozil.
Na vrhuncu, ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, so na desnem bregu reke Lepenice sestavili več kot 250 tisoč vozil na leto.
Od blišča do bede
Kragujevac je bil pionir avtomobilske industrije v Jugoslaviji, pozneje so mu družbo delali Kikinda, Sarajevo, Novo mesto, Maribor, Koper ..., a samo s kragujevških tekočih trakov so pripeljali legendarni modeli. Eden najbolj priljubljenih avtov na tem območju je bil fiat 600, znan kot fičko, ki je bil temelj motorizacije takrat revne družbe - in še marsičesa. Ob njem so namreč nastajali ceste, servisi, bencinske črpalke, širila sta se avtomobilski šport in turizem. V Kragujevcu so ga po licenci izdelovali kar 30 let, v letih 1955 in 1985 so jih izdelali skoraj milijon.
Vzporedno z njim sta kupce v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja osrečevala zastava 128 in stoenka, v drugi polovici pa je luč sveta ugledal yugo. Tega so v skoraj povsem nespremenjeni obliki proizvajali do novembra 2008; takrat se je od prvih modelov ločil večinoma le po številnih plastičnih dodatkih. Yugo je velikopotezno poskušal osvojiti Ameriko, a je tam doživel zgolj nešteto kritik in posmeh. Florida je bila sicer eden zadnjih poskusov, da bi Zastava morebiti ujela priključek v avtomobilski industriji, a čas je povozil tako njo kakor tudi tovarno.
Razpadu Jugoslavije je sledilo obdobje, polno tavanja in iskanja novega strateškega partnerja. Tehnološko zastarelo tovarno sta dodatno prizadela Natovo bombardiranje leta 1999 in mednarodna osamitev Srbije. Država se je pred leti začela gospodarsko pobirati, a nekoč slavna tovarna je takrat že spominjala na mesto duhov, število zaposlenih in proizvodnja vozil sta se medtem zdesetkala. Leta 2006 so tako proizvedli zgolj 12 tisoč vozil, neuspešni so bili dogovori z Oplom in Volkswagnom. V Kragujevac in okolico sta se naselila apatija in pesimizem, četrto največje srbsko mesto v srcu kmetijske Šumadije je bilo namreč večinoma odvisno prav od pločevine.
Fiat - prve ljubezni ne pozabiš nikoli
Potem se je znova pojavil torinski Fiat. Kot da se je potrdilo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Zastava je bila namreč od vsega začetka in tudi sicer precej povezana s Fiatom. Italijani (67 odstotkov) in Srbi (33 odstotkov) so si v roke znova slovesno segli leta 2008 z ustanovitvijo družbe Fiat Automobili Srbija (FAS). Italijani so se takrat zavezali, da bodo v celoti obnovili tovarno in v njej začeli proizvodnjo novega modela, vlada pa je ob finančni injekciji zagotovila dodatna zemljišča in brezcarinsko cono.
S tem sta v Kragujevac prišla svež optimizem in novo upanje. Po tistem, kar se je dogajalo z Zastavo, so ljudje namreč postali dvomljivi in dolgo tudi v ta projekt niso verjeli. Na avtomobilsko prizorišče so se Srbi najprej vrnili s puntom classic, aprila 2011 pa so delavce zamenjali gradbeni inženirji in gradbeniki, stroje za proizvodnjo vozil pa gradbena mehanizacija.
Staro tovarno so podrli do temeljev, na njenih ostankih pa je skoraj tri tisoč delavcev za skoraj milijardo evrov v letu dni zgradilo tovarno z najsodobnejšo tehnologijo in opremo, večinoma iz Japonske. Vsota je Italijane po naložbah v Srbijo uvrstila na drugo mesto, za Nemčijo.
Dobrodošli v avtomobilskem mestu
Nova tovarna je ena najsodobnejših in največjih v Evropi. »Mi smo tisto, kar ustvarjamo« zdaj razglaša velikanski napis na upravni stavbi novega tovarniškega kompleksa. Že pred mestom nas pozdravi ogromen Fiatov logo, ki sporoča: »Dobrodošli v avtomobilskem mestu.«
Novi kompleks se razprostira na skupaj 1,4 milijona kvadratnih metrov, kar je enako površini Blejskega jezera, 350 tisoč kvadratnih metrov pa je pokritih. V obratih kraljuje 350 robotov, sodoben tekoči trak ter okoli 2.600 marljivih in discipliniranih delavcev, ki se jim bo kmalu pridružilo še nekaj sto. Red in varnost sta na najvišji ravni, vse skupaj spominja na vrhunski laboratorij, skupnih točk s preteklostjo tako rekoč ni.
FAS - rešitev za Srbijo
S tekočih trakov FAS trenutno vsaki dve minuti zapelje nov adut za svetovne trge - fiat 500L. Vsak dan izdelajo nekaj več kot 500 vozil v dveh izmenah, delajo štiri dni na teden, vsaka izmena po deset ur - vmes imajo enkrat pol ure odmora in trikrat po deset minut. Proizvodnjo zaženejo v ponedeljek ob šestih zjutraj, ustavijo v petek ob šestih, medtem imajo polovično izmeno, ki je odgovorna za oskrbo tekočih trakov in vzdrževanje.
Po novem letu načrtujejo prehod na delo v treh izmenah po osem ur, iz srbske tovarne pa naj bi potem vsako leto zapeljalo okoli 250 tisoč vozil - vsako minuto eno. Mali kompaktni enoprostorec fiat 500L bo kmalu na voljo na sto trgih po vsem svetu, tudi v ZDA. S tem se bo Kragujevac po dveh desetletjih znova vpisal na tamkajšnji avtomobilski zemljevid, po zaslugi Fiata pa je postal tudi evropski center za proizvodnjo novih modelov.
Številni ekonomisti menijo, da FAS pomeni rešitev za celotno Srbijo. Če bi uresničili letošnje načrte, bi BDP dodobra potolčenega srbskega gospodarstva dvignili za dva do štiri odstotke, uresničitev proizvodnje v prihodnjem letu pa bi pomenilo približno za milijardo evrov prilivov od izvoznih dajatev, odprli bi tudi več tisoč delovnih mest in postali vaba za nove vlagatelje z drugih področij. Tovarna je pomembna tudi s socialnega vidika, povprečna plača delavcev znaša okoli 400 evrov, kar je 25 odstotkov več od srbskega povprečja.
V fiatu 500L tudi košček Slovenije
Kar 66 odstotkov delov za fiata 500L prihaja iz Srbije, bodisi jih naredijo v tovarni oziroma njeni bližini bodisi so delo domačih kooperantov. Italija k celoti prispeva 23,3 odstotka, Poljska 5,5, preostale drobtinice pa so razdeljene med več držav. Med njimi je z 0,3 odstotka tudi Slovenija, natančneje zreško podjetje GKN Driveline. Njegov direktor Andrej Poklič je ob tem povedal: »Za fiata 500L GKN Driveline Slovenija dobavlja devet tipov polgredi, namenjenih za vse vrste motorjev. Smo edini dobavitelj teh komponent.
Letošnje sodelovanje s FAS pomeni štiri odstotke vseh naših prihodkov od prodaje, v prihodnjem letu bo ta delež 15-odstoten.« S FAS bodo sodelovali ves čas proizvodnje fiata 500L. »Kot proizvajalec in dobavitelj polgredi moramo zagotavljati želeno kakovost izdelkov kakor tudi njihovo dobavo v zahtevanem času in potrebno količino. Le tako bomo lahko tudi ostali njihov dobavitelj,« je sodelovanje komentiral Poklič.
Sodelovanje s Fiatom pri proizvodnji modela 500L podjetju GKN Driveline za zdaj sicer ne odpira vrat pri katerem drugem avtomobilskem proizvajalcu. »Vsekakor pa je to dobra referenca za pridobivanje novih projektov v prihodnje,« je dodal Poklič.
