Maserati je Italija, graciozna, temperamentna, elegantna, v nekaterih stvareh brezkompromisna in prav zato privlačna. Maserati je tudi italijan v najboljših letih, gizdalin od koles do strehe. Čeprav ne posega povsem po vrhovih svojega družbenega okolja, to mesto namreč prepušča bratu ferrariju, na tekmece vseeno gleda zviška. Požvižga se na okoljske zapovedi, bolj kot sodobna elektronika je pomembno tiktakanje zlate ure na sredinski konzoli, okoljske predpise zanemarja zaradi tuljenja atmosferskega bencinskega osemvaljnika, ki omamljenim od bencinskih hlapov ježi dlake na telesu, zbudi metuljčke v trebuhu in ustvarja erekcijo.
Maserati preteklosti kot Silvio Berlusconi
Ob tem ni pomembno, da pije brez konca in vselej do dna. Je kot Silvio Berlusconi, ki prestopa meje mogočega in dovoljenega, je država znotraj države in je igralec, ki deluje na svojem trgu, čeprav je del večjega globalnega trga. Njegov značaj in glas sta za marsikoga, predvsem pa tiste, ki si ga lahko privoščijo, vredna vsakega zapravljenega centa, zanj se ne bi odpovedali prihrankom, popolnosti izdelave, prostoru. To je pač maserati, avto za ljubitelje, estete in posebneže, ki umetnosti karoserijskih oblin in motorni ariji dajejo prednost pred nemško uniformiranostjo in popolnostjo. Za marsikoga je del italijanske tradicije, z nekaj pretiravanja tudi umetniško delo, ki višave dosega z nemerljivimi lastnostmi in je hkrati tudi maserati preteklosti.
Želja po dobičku v sporu s tradicijo
Maserati sedanjosti je namreč drugačen, ne nujno boljši in bolj privlačen, predvsem pa je okoljsko in družbeno bolj sprejemljiv, kot takšen pa lahko privabi širši krog kupcev. Takšen mora biti, so prepričani v vodstvu Fiata, lastniku Maseratija. Romantiko so namreč čez noč pretrgale njihove želje po rasti in dobičku, Maserati mora s sedem tisoč enot na leto do leta 2016 poskočiti na 50 tisoč enot. Kupce išče po vsem svetu, se jim prilagaja, poskuša ugajati njihovim željam, zato tudi krši tradicijo, vleče poteze, ki jih ljubitelji znamke označujejo za bogoskrunske, in še vedno želi ponosno nositi ime Maserati.
Je ghibli sploh še pravi maserati?
Ghibli je najnovejši in hkrati najbolj značilen nosilec novih smernic te znamke, je najbolj kontroverzen maserati vseh časov, saj se po njegovih žilah prvič v zgodovini pretaka nafta, in ne bencin, saj si bo le tako lahko odrezal vidnejši kos pogače na trgu, kjer nekaj veljajo le dizelsko gnane limuzine, pa še to večinoma nemške. Pa je to še vedno pravi maserati? Kar nekaj dni smo ga poslušali, preizkušali, opazovali, razmišljali, pa spet vozili, opazovali, ga umeščali med tekmece, se ob tem bojevali sami s sabo, da je smer poslovno najbrž prava, pa nam kljub temu ni uspelo pozabiti na pravega maseratija z osemvaljnim strojem, motorno arijo, ki zapoje lepše od Pavarottija.
Ugotovili smo, da tudi dizelski ghibli zmore iz trilitrskih pljuč z 202 kilovatoma moči iztisniti zelo privlačno bobnenje, ki ni niti malo podobno dizelskemu ropotu. V prostem teku in nizkih vrtljajih sicer ne more skriti zasnove, ob pohojeni stopalki za plin pa iz motorja skozi izpušne cevi (ne zvočnike, kot je v navadi pri dizelskih tekmecih) prihaja prijetno bobnenje, podobno mogočnemu šestvaljnemu bencinarju. Ljubitelji pravih maseratijev boste vseeno nergali, motorne arije in visokih tonov bencinskih italijanov ghibli pač ne dosega. Veselje se konča pri dobrih petih tisočakih, adrenalin pa ghibli požene šele pri vklopljenem športnem programu in ob polnem plinu, pa še to v manjših količinah kot njegovi bratje.
Je pravi za današnje čase?
Kompromis vseeno ni slab, še posebej, ker v tem primeru bogato nagrajuje tiste, ki so nanj pripravljeni. Dizel z bencinskim zvokom je vseeno dizel, zato lahko pije po kapljicah, od sedem pa do dobrih deset litrov ob že kar hitrem tempu. Prostorninska skromnost in poraba ugodno vplivata na obdavčenje ghiblija, zato je razumnejša tudi njegova cena - od 80 pa do dobrih 100 tisoč evrov z bogatejšo opremo. O gracioznosti ni dvoma, ghibli je pravi maserati s seksi boki, jeznim prednjim delom in postavo, ki priteguje poglede udeležencev na cesti. Glede racionalnosti zasnove pa tudi ne, ghibli je oblikovalski izdelek z dolgim motornim pokrovom, napihnjenim zadkom in kupejevsko streho, zato ni nenavadno, da kljub skoraj petmetrski zunanji dolžini odrasli potniki na zadnji klopi močno upogibajo kolena in sklanjajo glave.
Za vse romantike, ki si to lahko privoščite - maseratiji imajo še vedno bencinske osemvaljne stroje.
Poslušajte zvok dizelskega šestvaljnika
Članek je bil objavljen v majski številki revije Aria
