Dizelski motorji v plovilih, traktorjih in tovornjakih ropotajo in varčujejo že 121 let. Zasnovo trpežnih, robustnih, glasnih in nemirnih strojev je leta 1893 patentiral Rudolf Diesel, tri leta pozneje pa je z nadaljnjim izpopolnjevanjem dosegel 75-odstotni izkoristek dizelskega motorja, kar je bil precej boljši rezultat od le desetodstotnega izkoristka parnega motorja.
Robustneži so sprva poganjali delovne stroje
Dieslova inovacija je do konca 19. stoletja zaropotala v številnih tovarnah, plovilih, rudnikih, na oljnih ploščadih in čezoceanskih ladjah. Sočasno pa so stroji z notranjim izgorevanjem, a vbrizgom plinskega olja prek predkomor in z nizko kompresijo, našli pot tudi v potniški promet. Robustni in varčni, a po moči razmeroma skromni dizelski motorji so se v osebnih avtomobilih začeli pojavljati šele v tridesetih letih minulega stoletja. Prvega je imel citroën rosalie leta 1933, drugega mercedes-benz 260d tri leta pozneje. Dizelski motor je poganjal tudi sloviti cepelin Hindenburg, ki je ugasnil v plamenih.
Preboj šele konec osemdesetih let minulega stoletja
Pravi preboj pa so dosegli z nadaljnjim razvojem, neposrednim vbrizgavanjem v valje, posledično večjo močjo in skromnejšo porabo goriva šele konec osemdesetih let minulega stoletja s prihodom prvega audija 100 2.5 TDI. Audijeva limuzina je takrat zmogla 88 kilovatov moči, s čimer se je po zmogljivostih merila z nekaj manjšim 2,3-litrskim petvaljnim bencinarjem. Poraba 5,7 litra pa je bila skromnejša za polovico.
Dizelski motor se je z razvojem tehnologije, predvsem z neposrednim vbrizgavanjem prek sistema črpalka-šoba (v avtomobilih skupine Volkswagen) in sistema vbrizga prek skupnega voda, danes nepogrešljivimi turbopolnilniki z višjimi tlaki in variabilno geometrijo delovanja lopatic ter sodobno elektroniko po zmogljivostih vse bolj približeval bencinskim, ob tem je ohranil med 20 in 30 odstotkov skromnejšo porabo goriva, nove tehnologije pa so mu odvzele tudi značilno nemirnost ter glasen in neprijeten zvok. Danes dizelski motorji poganjajo avtomobile vseh razredov, tudi prestižne limuzine, in si na evropskem avtomobilskem trgu režejo prek 50-odstotni delež v prodaji. Poslovne limuzine danes praviloma niso brez dizelskega motorja, tudi pravi in športni terenci, kombiji in karavani ne. Tradicionalnih dizelskih znamk, ki so v to tehnologijo v preteklosti vlagale največ, predvsem Volkswagna in Mercedesa-Benza, pa si brez tovrstne zasnove motorja pod pokrovom že dolgo sploh ne moremo predstavljati.
Audi z dizlom do zmage na Le Mansu
Dizelski motorji so prodrli tudi v športne avtomobile, čeprav še vedno, a vse manj drži pregovor, da pravi športni avto poganja visoko vrteč in prijetno zveneč bencinski motor. Tabuji pa se rušijo, zato si je motor s predniki v tovornjakih in delovnih strojih nadel tudi novi maserati ghibli, že nekaj let pa z njim zmaguje audijev dirkalnik na dirkah 24 ur Le Mansa. Na zadnji dirki je audi R18 e-tron quattro spet slavil zmago. Dirkalnik s štirilitrskim osemvaljnim turbodizlom in električnim motorjem si je na letošnji dirki 24 ur Le Mansa zopet privozil zmago pred bencinskimi hibridnimi tekmeci, v primerjavi s predhodnikom iz leta 2008 pa je ob tem zagotovil kar 42 odstotkov manjšo porabo goriva.
Audi, ki te dni poleg zmage v Le Mansu slavi tudi 25 let motorja TDI, je v počastitev obletnice razvil tudi superšportni kupe RS5 TDI concept, ki je blizu serijske različice. Poganja ga trilitrski šestvaljni TDI z električno gnanim turbopolnilnikom, močjo 283 kilovatov (385 konjskih moči), v povprečju porabi 5,3 litra in do stotice pospeši v le štirih sekundah. Drug primer je Alpinin D3 biturbo, serijski avto, izdelan na osnovi BMW serije 4. Poganja ga podoben trilitrski dizel z dvema turbopolnilnikoma, ki delujeta zaporedno, do stotice pa pospeši v 4,6 sekunde. Številke torej, na katere bi bili ponosni tudi pri Porscheju in Ferrariju, poraba goriva pa kot v precej skromnejših avtomobilih.
Še vedno glavni igralci
Je dizelski motor torej motor prihodnosti? Dolgo se je tako zdelo, dokler niso okoljevarstveni predpisi zaradi visoke vsebnosti dušikovih oksidov, ki prihajajo iz izpuhov dizelskih motorjev, začeli pritiskati na proizvajalce. Slovenska zakonodaja je za dizelske motorje pripravila celo višji davek na motorna vozila kot za bencinske z enakimi izpusti ogljikovega dioksida. Proizvajalci so našli rešitve v različnih sistemih, ki zmanjšujejo izpuste, med njimi filter trdnih delcev in višjo kompresijo v primeru Mazde. Dodatni sistemi so dizelske motorje podražili, sočasno je pospešeno stekel razvoj majhnih bencinskih motorjev, vse pogosteje se pojavljajo bencinski hibridi in električni avti... A dizli, predvsem pod pokrovom evropskih avtov, za zdaj ostajajo glavni igralci.
