Škoda: slava, zaton, slava

Začetki Škode segajo v daljnje leto 1895, ko so začeli s kolesi, nadaljevali z motorji in potem kmalu z avtomobili. Nekaj časa so izdelovali vse, kar je vsaj malo dišalo po bencinu, tudi letalske motorje, svoje znanje pa so uporabili tudi v vojaški industriji.

Po drugi svetovni vojni so podržavljeni nekaj časa še lovili korak z zahodno konkurenco, takrat so prvič uporabili ime octavia, za železno zaveso pa izgubili stik s sodobnim avtomobilizmom. V nov in približno enakovreden boj za kupce doma in Evropi so se spustili v začetku devetdesetih let pod okriljem nemškega Volkswagna, pohod na globalne trge želijo okrepiti z novo octavio tretje generacije in poplavo novih modelov.

Avtomobilsko zgodovino začeli pisati že 1905

Najbrž ga ni Slovenca, ki ne bi slišal za češko Škodo in jo tudi takoj povezal z avtomobili. A pri dodatnih vprašanjih bi najbrž dobili različne odgovore, povezane predvsem s starostjo sogovornika. Za mlajše generacije se je Škoda na avtomobilski sceni verjetno pojavila s felicio in octavio, ki se je zaradi pogostih napisov »Policija« še toliko bolj vtisnila v spomin. Pri malce starejših se je Škoda bržkone začela z modelom favorit. Slednji je bil še socialistični, zračnih vreč, ABS zavor in klimatske naprave ni bilo nikjer, očem malo bolj prijetnejšo podobo pa je pokazal v »silver« in »black line« različici.

Škoda pred letom 1990? Hmmmm. Aha, saj res, bojda so res že prej delali avte, takšne, ki se jim je prednji pokrov motorja odpiral na stran, motor in pogon pa so imeli zadaj. Na naših cestah smo se z njimi srečevali predvsem poleti, ko so Čehi in Slovaki po dvigu železne zavese in padcu berlinskega zidu začeli osvajati hrvaško obalo.

Kaj pa Škoda pred železno zaveso in socializmom, torej po drugi svetovni vojni in v (deset)let(j)ih pred njo? Da je bila ta češka znamka takrat zelo ugledna, pojem kvalitete in napredka, se zagotovo spomnijo Slovenci v zrelih letih. Škoda zadnja leta hitro prihaja na pota stare slave, k čemur bo nedvomno še dodatno pomagala nova octavia tretje generacije.

Zlata leta do železne zavese

Če Škodin časovni stroj zavrtimo nazaj v leto 1895, takrat še s proizvodnjo koles pod taktirko mehanika Vaclava Laurina in knjigarnarja Vaclava Klementa iz kraja Mlada Boleslav. Tik pred koncem 19. stoletja je podjetje Laurin & Klement začelo s proizvodnjo motornih koles, 1905 pa so že začeli s prvimi avtomobili. Voiturette A je bila prava prodajna uspešnica, proizvodnja se je širila in kmalu presegla okvire družinskega podjetja - slednje je leta 1907 postalo delniška družba. Laurent & Klement (L&K) se je 1914 podal v vojaško industrijo, že do leta 1920 pa so izdelovali tovornjake, avtobuse, letalske motorje in poljedelske stroje.

Zaradi večje uveljavitve in posodobitve proizvodnje linije so se leta 1925 združili s podjetjem Škoda iz Plzna - L&K je takrat kot znamka ugasnil. Po koncu svetovne gospodarske krize leta 1930 se je proizvodnja vozil v okviru koncerna Škoda osamosvojila, takrat je sledil prodor v vozilom Popular. Po koncu druge svetovne je bilo podjetje podržavljeno in v okviru tedanje narodnogospodarsko in politično določene delitve dela zadolženo za proizvodnjo osebnih vozil. Z modeli spartak, felicia in octavia so vseeno ohranili dobro ime. Prva octavia je 1959 nadomestila model Spartak 440, leta 1964 pa jo je nadomestila dobro prodajana in uspešna Škoda 1000 MB.

Desetletja zastarelih modelov in tehnike

Železna zavesa je nato storila svoje - konec šestdesetih let so pri Škodi, sprva počasi, nato pa vse bolj, začeli zaostajati za bliskovitim tehničnim razvojem zahoda. Škodi 100 in 110 v poznih 60. letih sta imeli skromno motorno paleto, slabe zmogljivosti, pogon in motor sta bila še vedno zadaj. To tradicijo so bili zaradi pomanjkanja znanja prisiljeni ohraniti tudi pri avtih v 70. in 80. letih, vse do leta 1990 - z modeli 105/120/125 in 1,05 ter 1,1 motorji (45-55 KM), pozneje z »močnejšimi« 1,3 motorji (58 KM) v petvratnih modelih 130/135/136 in trivratnem rapidu.

Leta 1984 so zmogli ponuditi petstopenjski menjalnik, kljub očitnemu zaostajanju po vseh plateh za zahodno konkurenco pa je bilo Škode iz tistega časa moč opaziti tudi na cestah Nemčije, Velike Britanije, Finske, Grčije, Islandije ter celo Avstralije in Nove Zelandije. S temi modeli so se poskusili tudi v reliju, skupaj so jih naredili okoli dva milijona. Posamezni Škodini modeli iz tistih časov so bili pri kupcih vseeno popularni, tako da jih občasno še danes srečamo na cestah. Nekateri tipi so priljubljeni tudi pri zbiralcih po vsem svetu, mednje vsekakor sodi model 110R oziroma »porsche za reveže«.

Tega so izdelovali med leti 1970 in 1980, v desetih letih so jih naredili okoli 57 tisoč. V osnovi je športni kupe premogel 52 konjskih moči, števec se je ustavil pri 140km/h, od 0-100 km/h pa je pospešil v dobrih 18 sekundah. Športen, vzdržljiv in gospodaren avto, ki povrh vsega niti ni pretirano drag, so takrat zapisali novinarji Avto magazina. Za potrebe relija so iz 130R iztisnili celo do 250 »konjev«. Kakšne čudežne luknje kljub vsemu v železni zavesi ni in ni bilo, zato je pravi preskok za takrat še Češkoslovaško Škodo leta 1987 pomenil model favorit in njegove izpeljanke. Favorit je bil namreč prvi Škodin model z motorjem in pogonom spredaj, s tekočih trakov pa je prihajal do leta 1995. Ime sicer ni bilo novo, luksuzno limuzino s tem imenom so v Škodi izdelovali med 1936 in 1941.

Svež veter s Volkswagnom

Medtem se je dvignila železna zavesa, po političnem preobratu leta 1989 pa je Škoda pod novimi tržnimi pogoji začela iskati močnega tujega partnerja, ki bi jo spravil nazaj na avtomobilistični zemljevid. Partnerja, ki bi ji povrnil ugled in utrdil njen položaj, vozila pa spravil v mednarodni konkurenčni boj. Čehi so konec 1990 sprejeli roko nemškega Volkswagna, sredi aprila 1991 pa je začela proizvodnja Škod v novem podjetju Škoda automobilova.

Leta 1994 je luč sveta ugledala Felicia, ki je zamenjala dotedanje modele, kakovostno, varnostno, okoljsko in stilsko pa je ustrezala mednarodnim merilom - do leta 2001 so jih naredili 1,4 milijona. Felicia je bila zadnji model, narejen na lastni Škodini platformi - s svežim izgledom, boljšo kakovostjo izdelave ter predvsem širšo motorno paleto pa je bila tudi prvi model, ki je izkusil prednosti sodelovanja z VW. Tudi felicia je ime povzela po predhodnici, ki je nastajala med 1959 in 1964.

Octavia - ključ do uspeha

Povsem nov mejnik je za Škodo nato pomenila octavia prve generacije, na avtomobilsko sceno je zapeljala 1996. Petvratna limuzina si je podvozje takrat delila z VW golfom, ponujala je kup bencinskih in dizelskih motorjev, s kvaliteto, všito varnostjo in prostornostjo - predvsem v karavanski različici - pa je zlezla pod kožo milijonom kupcem. Tem sta bila na voljo tudi štirikolesni pogon in posebna športna različica RS. Za svojo so jo vzela nekatera taksi podjetja na Češkem in tudi v Angliji, veliko so jo uporabljale domače državne ustanove, predvsem policija, bele octavie z napisom Policija pa so pogost gost tudi na slovenskih cestah.

Leta 2004 so predstavili drugo octavio nove generacije, ki se je lahko pohvalila še z bolj bogato motorno paleto in posebno terensko izpeljanko. Z drugo generacijo octavie so začeli pohod na globalne trge, svoj prostor pod soncem je tako našla tudi v Indiji in na Kitajskem. Octavia je v zadnjih 16 letih navdušila skupaj 3,7 milijona kupcev in je tako najuspešnejši avto češke avtomobilske hiše. Zadovoljila je tudi kritične avtomobilske novinarje, saj je v primerjavi z VW golfom ponujala več prostora v notranjosti, enako kakovost izdelave, zelo dobre vozne lastnosti in nižjo ceno. V Mladi Boleslavi, 60 kilometrov stran od Prage, zdaj nastaja octavia tretje generacije. Od predhodnice je malce daljša in širša, motorna paleta je vnovič bogata, ponuja veliko sodobnih varnostnih dodatkov in udobja - ob zmerni ceni. O uspehu ne morem dvomiti.

Češka ofenziva z novimi modeli

Škoda je poleg octavie v zadnjih letih na trg poslala še kup drugih modelov. Majhnega citigoja, kompaktno fabio, prostornega roomsterja, terenskega yetija, med luksuzne limuzine se je vrnila s superbom, zadnji nov model pa je rapid in se je umestil med fabio in octavio. V okviru svoje strategije rasti je Škoda zdaj začela z največjo modelsko ofenzivo v zgodovini, v naslednjih letih pa bo v povprečju vsakega pol leta na trg pripeljala nov model - med drugim lahko pričakujemo tudi SUV. V svetovnem merilu želi Škoda do leta 2018 prodajo povečati na vsaj 1,5 milijona vozil na leto.