Spolirana krona češke Škode

Češki avtomobilski proizvajalec Škoda, ki spada pod okrilje nemškega Volkswagna, je zakorakal v pravo ofenzivo novih modelov in prenovo obstoječih. Pod polirno pasto zunanjih in notranjih oblikovalcev, tehnikov in inženirjev se je zdaj znašel tudi superb, krona njihove ponudbe, s prenovo pa je Škoda poskušala doseči večjo prepoznavnost superba.

Osvežena limuzina naj bi letos pri nas pritegnila 25 kupcev, karavan pa naj bi zapeljal v 100 slovenskih domov - predprodaja je že stekla.

Prihodnje leto naj bi češka admiralska ladja v Sloveniji očarala okoli 320 kupcev (70 limuzin, 250 combijev), cene pa se začnejo od 19.990 evrov. Kakšen je in kaj prinaša prenovljeni superb smo ugotavljali v okolici Dunaja.

Največ sprememb na sprednjem delu

Zunanja prenova je zajela predvsem sprednji del, ki se zdaj ponaša s povsem novo masko v slogu rapida in octavie, na motornem pokrovu je osveženi Škodin logo, na obeh koncih vozila pa nova sprednja žarometa. Superb ima zdaj prvič biksenonske žaromete, ob straneh pa LED dnevne luči. Superb spredaj tako ne skriva, s kom je v tesnem sorodu, zadaj pa se ponaša z osveženimi žarometi v LED tehnologiji. Kupci lahko izbirajo med dvema novima metalnima barvama, na voljo je nekaj novih alu platišč, limuzinska različica pa je seveda obdržala svojevrstno posebnost - možnost odpiranja zadnjega pokrova z zadnjim steklom (kot kombilimuzina) ali brez njega (kot limuzina).

Sončna streha lahko hladi notranjost

Osvežitve je bila deležna tudi notranjost, na voljo so novi tri- ali štirikraki volanski obroči, oblazinjenja, dekorativne barve in barve armaturne plošče - izstopa omejena različica Laurin & Klement (L&K), kjer je notranjost v rjavi in slonokoščeni barvi.

Prenovljeni superb se ponaša tudi s kopico varnostnih elementov, tehničnimi igračkami in posladki. Poleg sodobnega asistenta za parkiranje, ki vozilo parkira tako bočno kot tudi ritensko, Tako je na voljo električno pomična sončna streha s sončnimi celicami, ki ob ugasnjenem vozilu poganjajo ventilator, s tem pa se v notranjosti ohranja nižja temperatura.

Dolžina in razkošje BMW petice za polovico njegove cene

Kakorkoli primerjati Škodo in BMW je za marsikoga greh, vendar pa gre v nekaterih pogledih lahko tudi za stereotipno razmišljanje, ki Škodinega superba morda po krivici postavlja (pre)daleč v senco drugih znamk. Škoda je pod Volkswagnom v vseh pogledih naredila ogromen preskok naprej, njen glavni adut pa še naprej ostaja cena.

Najcenejši superb je na voljo za manj kot 20.000 evrov, najmočnejši in najbolj razkošno opremljeni pa za skoraj 50 tisočakov. V dolžino limuzinska in karavanska različica merita 483,3 cm, medosna razdalja pa znaša 276,1 cm. Obe izpeljanki ponujata ogromno prostora za potnike (tudi zadaj) in prtljago. V limuzino je tako moč spraviti 595 litrov prtljage, v karavana pa 633 litrov. S podrtimi zadnjimi sedeži se prostor poveča na "dostavnih" 1.700 oziroma 1.865 litrov.

Superb tudi po prenovi ostaja prijazen do uporabnikov

Prodajne številke pri Škodi govorijo tudi o tem, da vozilo neredko vozi šofer, njegov lastnik ali pomemben potnik (denimo direktor družbe) pa sedi zadaj. Ta se nad razkošjem zadnjih sedežev in prostora za noge res ne more pritoževati, saj bi se tam udobno lahko peljali tudi Erazem Lorbek, Dirk Nowitzki in Kobe Bryant - morda celo hkrati.

Udobje na zadnji klopi in razkošje prtljažnika cenijo tudi potniki v taxijih, zato ne čudi, da smo na testni vožnji srečevali superbe s taxi oznakami. Potnik zadaj ima tudi možnost, da po svojih željah s pomočjo elektrike premika prednji sovoznikov sedež, si ogreva zadnjo plat, temperaturo zunaj in trenutni čas pa spremlja na svojem zaslonu med prednjima sedežema.

Pri Škodi se lahko pohvalijo tudi z nekaterimi zanimivimi in pametnimi rešitvami v notranjosti in prtljažnem prostoru, ki potnikom lajšajo vsakodnevno vožnjo. V primeru dežja si tako lahko pomagajo s priročnim dežnikom, ki je pospravljen v zadnjih vratih - takšno definicijo luksuza smo pred desetletjem srečali v Rolls-Royceu.

Med tako imenovane 'simply clever' rešitve šteje sistem pokrova prtljažnika Twindoor. Po zaslugi te patentirane rešitve lahko pokrov prtljažnika dvignemo v dveh stopnjah: odpremo lahko samo pokrov nad prtljažnim prostorom ali pa celotni zadnji pokrov, vključno z zadnjim steklom.

Okoli Dunaja z najšibkejšima motorjema

Po cestah večinoma poljedelskega predela med Dunajem in slovaško Bratislavo smo v limuzini poganjali turbobencinskega 1.4 TSI (92 kW, 125 KM, cena okoli 24 tisoč evrov) in v combiju turbodizelskega 1.6 TDI superba (77 kW, 105 KM, cena okoli 27 tisoč evrov), obema smo ukazovali ročno. Motorja se po naših izkušnjah odlično znajdeta v manjših (in lažjih) modelih VAG družine, kjer ju odlikujejo prožnost, mestoma navdušujoče zmogljivosti in precej ugodna poraba. Za superba pa sta morda nekoliko podhranjena - konec koncev masa limuzine dosega 1.437 kg, karavanske različice pa 1.459 kg - brez potnikov in prtljage.

Za nezahtevnega voznika zadostnim zmogljivostim sicer ne gre oporekati: po tovarniških podatkih bencinar do stotice pospeši v 10,5 sekunde, pri tem območje največjega navora 200 NM znaša med 1.500 in 4.000 obrati, kazalec hitrosti pa se ustavi pri 204 km/h. Dizelski motor 100 km/h doseže v 12.1 sekunde, pri tem je območje največje moči 250 NM med 1.500 in 2.500 obrati, z njim pa se lahko zapeljete 64 km/h nad omejitvijo slovenskih avtocest. K temu motorju si lahko naročite tudi 7-stopenjski avtomatski menjalnik z dvema sklopkama (DSG).

Inženirji obljubljajo do 19 odstotkov nižjo porabo

Vsi dizelski motorji so sicer manj žejni od prejšnjih izpeljank, opremljeni so s start-stop sistemom in regeneracijo zavorne energije. Na testu smo kljub vsemu porabili osem litrov bencinskega in 5,9 litrov dizelskega goriva na 100 km (tovarna obljublja 5,9 oziroma 4,6 kombinirane porabe), povsem običajna mestna, relacijska in avtocestna vožnja motorjema ni predstavljala večjih preglavic.

Prehitevanj se je treba lotiti malo bolj odločno, zmogljivosti pa smo dodobra preskusili le v redkih primerih - občasnim prehitevanjem in pospeševanjem na avtocesti kaj dosti vseeno ne gre očitati, drugače pa je bilo pri vožnji skozi ovinke in v klanec. Gume so škripale, motor rohnel, a učinek je bil skromen - pohvalimo pa lahko lego vozila.

Primernejša izbira se zdi šibkejši 2.0 TDI motor

Za bolj športno oziroma dinamično vožnjo je obvezno treba pogledati (vsaj) stopničko višje. Idealen za superba se tako zdi 2.0 TDI motor s 103 kW (140 KM), pristaše bencinskih hlapov pa bi povsem zadovoljil 1.8 TSI motor s 118 kW (160 KM). Omenjeni štirje motorji pa niso vse, kar si je moč omisliti v superbu. Vrh pri dizlih tako predstavlja 2.0 TDI s 125 kW (170 KM), enega izmed slovenskih testnih vozil z najboljšo L&K opremo pa je poganjal 2.0 TSI motor s 147 kW (200 KM) in DSG menjalnikom (cena okoli 35.800 evrov).

Zmogljiv 2.0 TSI in kraljevski 3,6 FSI

Širok nasmeh novinarskega kolega ob pomoči pri fotografiranju vozila je povedal vse o zmogljivostih in užitkih tako gnanega superba - od 0-100 pospeši v 7,8 sekunde, merilnik hitrosti se ustavi pri 238 km/h.

Nikjer - razen na zbirnem mestu pred odhodom in ob prihodu - pa na cesti nismo opazili superba s samega vrha motorne ponudbe. Razumljivo! Bencinski šestvaljnik s 3,6 litra prostornine in 191 kW (260 KM), DSG menjalnikom in štirikolesnim pogonom do 100 km/h pospeši v 6,4 sekunde, s 350 Nm navora postreže med 2.500 in 5.000 obrati, končna hitrost pa znaša 250 km/h. Kdor ima pod motornim pokrovom rad zmogljiv motor, se ob tem ne bo oziral na 9,3 litra kombinirane porabe. Tak superb bo na avtocestah in magistralkah največkrat viden od zadaj in še to za bolj kratek čas.