Šentviški predor je prve dni obratoval brez uporabnega dovoljenja in celo brez dovoljenja za poskusno obratovanje, ki ga je dobil šele v petek. Prometni minister Radovan Žerjav je sicer ob odprtju zatrjeval, da ima predor vse 'papirje', a se je kmalu - neposredno po tem, ko je odpadel del protipožarnega ometa - izkazalo, da ni vse v najlepšem redu.
Po besedah gradbenega strokovnjaka Janeza Jereba šentviški predor pri tem še zdaleč ni osamljen. Kot pravi veliko cest, še več pa stavb, obratuje brez uporabnega dovoljenja. Na vprašanje, zakaj je tako, je odvrnil, da uporabno dovoljenje izkazuje, da je cesta ali stavba zgrajena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in dognanji gradbene stroke. Ker pa velikokrat izvedeni projekti odstopajo od prvotnih projektov, se pri izdaji uporabnega dovoljenja zaplete, pravi sogovornik.
Jereb: Med gradnjo se gradnja spreminjaja, projekti pa ne
V primeru šentviškega predora so menda spremenili protipožarno zaščito, niso pa sprožili postopkov za spremembo gradbenega dovoljenja in protipožarnega projekta. Tako uporabno dovoljenje niti ne more biti izdano, predvsem pa postopek terja nekaj časa, trdi Jereb in dodaja, da je teden dni definitivno premalo.
»Pa tudi ko je uporabno dovoljenje enkrat izdano, zadeva še ni končana. Počakati je namreč potrebno na pravnomočnost dovoljenja, saj se v 15 dneh po njegovi izdaji nanj lahko kdo tudi pritoži,« je sklenil Jereb.
S tem v zvezi je eno ključnih vprašanj tudi odgovornost za morebitno nesrečo ter zavarovanje škode, ki bi nastala zaradi napake oziroma nesreče. Na Zavarovalnico Triglav smo se obrnili s tem vprašanjem, a odgovor še pričakujemo.
Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi zavarovalnice sicer zavarovale objekt brez uporabnega dovoljenja in ob morebitni škodi le-to tudi izplačale, kasneje pa terjale poplačilo škode od tistega, ki je za njen nastanek odgovoren.
