Splošno znano dejstvo je, da smo moški strastni ljubitelji avtomobilov, strinjamo pa se najbrž tudi, da še tako sijoč kos pločevine ni nič brez prave zgodbe.
Če je vmes kakšna simpatična iz zakulisja, toliko bolje, če so vmes ženske, pa imamo že skoraj zmagovalno kombinacijo. Navsezadnje to dokazujejo tudi razne fotografije, kjer ima ob pločevini pomembno vlogo tudi nežnejši spol - če drugega ne, nase preusmeri pozornost in z njihovo pomočjo zasije tudi dacia logan MCV.
Turbulentno leto, v katerem je šlo skozi moj preizkus več kot sto vozil, seveda ni minilo brez številnih zvezd in zvezdic. Vsak avtomobil po svoje je bil poseben, vsak je postregel s svojo zgodbo in pustil konkretno dozo spominov. Naj gre za futuristični BMW i8, v katerem že po nekaj sekundah občutiš, kako se ob nešteto pogledih in pripombah počutijo lepa dekleta, ali pa prav tako futuristični mali renault twizy, ki zlahka zasenči tudi avtomobilske velikane. Iz študentskih let pa so mi ob vožnji električne kie soul in BMW i3 privreli občutki, kako je, ko se voziš kot na rezervo. Ali bo dovolj »župe« do naslednje diskoteke?
Številne naporne poti v tujino poleg odličnih hotelov, hrane in pozornosti gostiteljev odtehtajo tudi občutki, ko med prvimi sedeš za volan bodoče uspešnice, do konca pohodiš plin razgrajaškega osemvaljnega mustanga ali spustiš dušo modelom BMW M.
Nekajurno letenje ali vožnjo z avtomobilom mimogrede pozabiš, ko na svetovni premieri v maternem jeziku sproščeno spregovoriš z najbolj vročim oblikovalcem ta hip, prijateljsko sežeš v roke briljantnim inženirskim umom ali spoštljivo zreš v direktorje, ki vsako delovno minuto zaslužijo po sto evrov.
Še tisti zadnji pomislek izgine, ko ob večerji z odprtimi usti poslušaš zgodbo o oblikovanju in vmes na prtičku nastane skoraj pravi avto ali pa že pod jutrom zaspiš v naročju s knjigo, v kateri je češki avtomobilski proizvajalec vzpon med zvezde začel s - kolesi.
Nepozabne zgodbe se seveda pišejo tudi med tisočimi testnimi kilometri, pogosto v razmerah in na poteh, kamor marsikdo ne bi zašel niti po pomoti. Le kdo bi v dežju rinil nekam med medvede? Veliko raje bi v sončnem vremenu na poligonu testiral pospeške, hitrost in pojemke porschejev ali pa preizkusil številne zvezde vse do točke G.
In smo pri ženskah, brez katerih seveda ni zgodb. Sploh, ko gre za nesebično in mukotrpno pomoč pri fotografiranju, kjer se po kar nekaj nič kaj nežnih kilometrih v lepoti sončnega zahoda ob ustvarjanju naslovne fotografije slišijo škrtanje z zobmi, glasno robantenje in skorajda besno škljocanje aparata. "Butelj, namesto da bi jo peljal na pijačo..."
Enkrat pomagaš, naslednjič ti pomagajo
Žensko vlogo k neverjetnim zgodbam je dodala tudi Španka, ki je v slogu največjih rudarjev v mivko španske Mallorce izkopala skoraj polmetrske kanale v želji, da iz zahrbtnega primeža skupaj z možem reši svoj dom na kolesih. Zagotovo ne bi šlo, če se v želji po dobrih fotografijah tam slučajno ne bi znašla z novinarskim kolegom. V nekaj trenutkih sva skovala načrt, kako bova družno pomagala ljudem v stiski. Rečeno - storjeno, brez zmogljive Nissanove navare seveda ne bi šlo, blagodejni občutki po uspešni reševalni akciji pa so bili nepopisni.
Da se dobro z dobrim vrača, sem izkusil že slab mesec pozneje, ko sem z robustno romunsko legendo nasedel v globokem snegu pod vrhom Vršiča. In tudi edinem snegu tja do Mont Blanca. Malce načet moški ponos je ob nesebični pomoči kakih šestih »kerlcev« z vseh vetrov (še enkrat hvala!) in zmogljivega kombija dokončno rešila priletna gospa, ki je v svojem vozilu ob zložljivi lopatki za sneg imela tudi - vrv. Vse spoštovanje do gospe in globok poklon, v dani situaciji je dokazala, da v avtomobilizmu brez žensk pač ne gre.
To je le nekaj utrinkov iz zanimivega in pestrega avtomobilskega leta 2015.
Novinarska avtomobilska retrospektiva je običajno precej enostranska in verjetno tudi nekoliko specifična, kajti v stampedu, ki ga neusmiljeno narekuje avtomobilska industrija, je premalo časa za poglobljen premislek.
In zato bi se debelo zlagal, ko bi zanemaril zdaj že sloviti „dieselgate", ki pa, tako kaže statistika, med slovensko avtomobilsko publiko le ni pritegnil kakšnega izjemnega zanimanja.
Toda avtomobilsko novinarstvo, tako ali tako deležno stalnih očitkov različnih vrst (pa ne velja le za slovensko!), bi si moralo v tem primeru vsaj malce nastaviti ogledalo.
Kako to, da so škandal razkrili na oni in ne na tej strani luže, in predvsem to, kako se je lahko zgodilo, da to ni bil rezultat novinarskega odkritja? Silna armada avtomobilskih novinarjev - zgolj na kakšen večji evropski avtomobilski salon jih pride tudi več kot deset tisoč! - že precej časa ve ali pa bi vsaj morala vedeti za dolgotrajno in tudi uspešno lobiranje evropske in predvsem nemške avtomobilske industrije pri sprejemanju ostrejših predpisov o izpustih škodljivih plinov. Če bi malenkost poenostavil, bi rekel, da so o dvomljivi točnosti vsega tistega, kar o škodljivih izpustih trdijo avtomobilske hiše, čivkali že vrabci na strehi.
Če ob tem zanemarim domačo, torej slovensko avtomobilsko sceno, ki jo ob vsem meglijo slovite enodnevne registracije (kar je za kupce manj pomembno kot predlanski sneg), pa je bilo leto, ki je že skoraj pokojno, intrigantno tudi zaradi električnih avtomobilov. Njihovo rojevanje je - tako pri nas kot v večini evropskih držav - počasno oziroma zelo obotavljivo, ne pomagajo niti ne tako skromne državne subvencije. A je očitno, da kljub številnim otroškim boleznim ekološko sprejemljivi in tihi „električarji" postajajo resna alternativa avtomobilski klasiki. In vprašanje - kaj bo čez čas delal Igor Akrapovič?
Zanimivo, v preteklosti sem slike in posnetke okoli minulega leta sestavil v nekaj sekundah, letos pa sem potreboval daljši premislek.
Lahko bi rekel, da zato, ker je bilo to zelo netipično leto, daleč od običajne rutine, no, sicer je rutina v našem poslu zaradi izjemne dinamike tako in tako vse prej kot to. Klasične produktne in gospodarske novice, tiskovne konference doma in v tujini ter podrobno spoznavanje novih avtomobilov so namreč začinili dogodki, ki bi jih 31. decembra lani težko predvidel, čeprav se mi zdi, da me po slabih dveh desetletjih v tej panogi ne more presenetiti več noben korak v avtoposlu, nobena izjava tistih, ki ga krojijo, niti noben nov izdelek, ki prihaja na trg.
Negativen udarec je vsekakor Volkswagen, znamka, ki je tudi v mojih očeh posel vodila vzorno. Nemško natančno od vodenja, organizacije, proizvodnje do avtomobilov, ki so vselej zgolj navduševali. Prevara, ki je ne bi pripisal niti kakšni bolj temperamentni in manj urejeni, a, kot kaže, precej bolj iskreni znamki, me je zadela v živo. Stopnja oholosti do kupcev, trga, zakonodaje, torej vsega, tudi bistva, brez katerega posla sploh ni, se mi še danes zdi nepojmljiva, pred letom dni je nikakor ne bi prisodil nikomur, a še posebej Volkswagnu ne. Pa pustimo ob strani bele laži glede porabe goriva, te nam trosijo vsi, imajo pa vsaj skupni imenovalec.
Drugo presenečenje so električni avti. Spomladi so prvič množično zapeljali na naš trg, o tem se je veliko pisalo, še posebej na našem portalu. Navajali smo pozitivne in negativne lastnosti, kritizirali infrastrukturo ... In premaknilo se je vsaj glede infrastrukture, prodaja električarjev pa je obstala na mrtvi točki. Vem, ne gre za racionalnost, a vseeno sem bil prepričan, da bodo električarji pritegnili, še posebej ob danes že precej sprejemljivih pogojih (cena, polnjenje ...), več tehnično zahtevnih kupcev. Teh je, sodeč po noriji za pametnimi telefoni, tablicami ..., pri nas menda kar nekaj.
Denimo srečanje z 82-letnim motoristom - Nemcem Hermanom Rauchom, ki je v vročem in soparnem popoldnevu kljub vidni utrujenosti razkrival iskrivost in voljo mladeniča, ali pa veselje, tekmovalni duh in dobro sporočilo naših delavnic Najboljši poslovni vozniki, ki so na Vranskem prek 80 službenih voznikov odlično pripravile na pasti slovenskih cest, pa jutranji krog čez Jezersko, Pavličevo sedlo in Logarsko dolino za krmilom čudovito uravnoteženega BMW S 1000 XR, večerno grmenje z italijanskim biserom 1299 panigale in še številne zgodbe, ki z vsakim odkritim slojem poženejo več adrenalina po žilah in te vlečejo do konca in še čez.
Vsakič nepozaben je tudi iskriv pogovor z inženirji na tujih predstavitvah novih avtomobilov. S tistimi, ki svoj posel opravljajo s strastjo, druženje lahko traja do jutra. Še bolj lahko razveselijo tudi na videz bolj vsakdanji trenutki, denimo jutranja kava s sodelavcem na balkonu Bleiweisove, znan in vselej pozitiven glas na drugi strani telefonskega aparata, ki spusti sonce tudi v bolj oblačna delovna jutra, iskren objem mojih deklet ob jutranjem slovesu pred osnovno šolo in ob popoldanskem snidenju med štirimi stenami stanovanja. To so trenutki, za katere je vredno živeti, najlepše pa je, če te spremljajo doma in v službi.
Miloš, Matej in Janez: vaša ekipa portala avto.finance.si
