Slovenija je čudovita dežela, premore zelene travnike, polja, ravnine, griče, hribe, jezera, gore in doline, čiste reke ter seveda morje. Tujci njene lepote hvalijo po dolgem in počez, veliko dobrega znajo povedati tudi o Slovencih, njenih prebivalcih. Oni že vedo! Kako dobro pa jo sami poznamo? Mi smo si spomin osvežili s pomočjo Toyote prius, priključnega hibrida, pri tem nas na dolgi poti poraba goriva ni niti najmanj skrbela.
Kreslin že ve...
Običajen dan pri nas je vse bolj tih in črn, ko se zjutraj že povsem očitno zdi, da bi bilo bolje, če ga morda sploh ne bi bilo. Sama žalost, nobenih vicev več, še vreme je za vraga - s temi besedami je slovenski vsakdanjik v eni svojih pesmi zelo dobro zadel Vlado Kreslin...a nadaljevanje odlične pesmi prinese optimizem in hočeš-nočeš se ti obraz razpotegne v nasmeh. "Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni, čez gore, ravan, seže mi pogled z Goričkega v Piran!" In prav takšni so bili naši občutki med vožnjo s hibridno Toyoto prius. Prav veseli smo je bili zaradi njenih pozitivnih lastnosti.
Prius, prius + in zdaj še prius plug-in
Kako tudi ne, gre za najbolj prodajanega hibrida na svetu, z njim so Japonci pred več kot 15 leti postavili temelje hibridnega vzpona, ki so se mu do danes pridružili domala vsi pomembnejši avtomobilski igralci. Toyota na mesec globalno proda okoli 100 tisoč hibridnih vozil, skoraj vsaka druga je hibridna, po svetu pa se jih vozi okoli 4,5 milijona. Prvi generaciji priusa med leti 1997 in 2003 je sledila druga, tretja pa se tudi po slovenskih cestah vozi od leta 2010 - poznamo ga tudi v sedemsedežni in podaljšani različici prius +.
Pred časom pa je Toyota storila naslednji, evolucijski korak, in družini priusov dodala priključek. In to dobesedno, prius plug-in je namreč priključni hibrid, kar pomeni, da ga lahko polnimo kar prek domače 220-voltne vtičnice, za kar porabimo uro in pol ter 20 centov. A o tem več v redni tedenski prilogi Finance Weekend.
Prius plug-in se le malo razlikuje od običajnega
Prius plug-in je na oko skoraj povsem enak običajnemu priusu - spredaj je moč opaziti novo kromirano letev, enaka je tudi zadaj, pri žarometih je moč opaziti modro plastiko, na bokih in zadku pa so napisu "Hybrid Synergy Drive" dodali še "Plug-In". Tega je moč opaziti tudi znotraj na armaturni plošči, na sredinskem delu pa je poleg majhne ročice brezstopenjskega avtomatskega menjalnika tudi stikalo, ki omogoča preklop med običajnim hibridnim in izključno električnim pogonom. Prvi nam pride prav pred prihodom v mestno središče, torej večinoma na magistralkah in avtocestah. Na takšnih poteh od glave do pete naše „kokoške" smo želeli preizkusiti obljube o nizki porabi v hibridnem načinu, ki po tovarniških podatkih znašajo zelo ugodnih 3,9 litra goriva na sto kilometrov.
Futurističen in nabit s tehnologijo
"Vesoljsko plovilo!" je bila tipična opazka ljudi ob prvem stiku s priusom. Kako tudi ne, že njegova zunanja in zdaj že prepoznavna podoba ima nekaj futurističnih potez, zelo ugoden pa je tudi količnik zračnega upora (Cx=0,25). Pri tem pogled nazaj nekoliko moti spojler, ki predeljuje zadnje steklo. Napredno tehnologijo najdemo tudi v notranjosti, kjer se denimo najpomembnejši podatki o vožnji projicirajo na vetrobransko steklo pred voznikom (HUD), večfunkcijski gumb na volanu pa deluje že na otip. Prek zaslona na vrhu armaturke lahko spremljamo napolnjenost baterij, prek shematičnega prikaza opazujemo kam kateri od obeh motorjev v tistem trenutku poganja avtomobil, koliko goriva smo privarčevali z električnim načinom vožnje, statistike pa razveselijo podatki o porabi v zadnji uri in mesečna poraba.
Ob pritisku na katero od stikal na volanu se na istem zaslonu v 3D tehniki izrišejo še vsa volanska stikala, prek velikega zaslona na dotik pa voznik upravlja z radiem, glasbo z drugih virov in navigacijo. Vse skupaj je v znamenju nežno zelene barve, ki dodatno pomirja voznika in potnike, pod sredinskim grebenom, kjer sicer najdemo majhno in v modro odeto prestavno ročico avtomatskega menjalnika, je ogromna in uporabna odprtina za odlaganje drobnarij. Prius ima tudi sicer veliko priročnih odlagalnih površin, sedeži so udobni, tudi potniki zadaj se niso pritoževali nad pomanjkanjem prostora.
Vidiš ga, slišiš pa ne
S ključem v žepu vstopimo v vozilo, pritisnemo gumb za zagon motorja in... ne zgodi se nič. O tem, da se je nekaj vseeno zgodilo priča le dogajanje na obeh zaslonih, premik prestavne ročice v D pa že odpira usta sopotnikov. Avto se povsem neslišno premika, za nejeverne Tomaže ugasnemo radio, da bi lahko prisluhnili tišini. Hibridi resda niso nobena novost, tudi pri nas jih je vse več, a kljub vsemu ta njihova tipična lastnost sproži začudenje. Ki se kmalu zatem spremeni v navdušenje, tudi neslišna vožnja z avtom za zdaj še bolj sodi na področje znanstvene fantastike. To potrjujejo tudi opazke mimoidočih v Mariboru v slogu "Ali vidiš ta avto, saj se ga sploh ne sliši!". Tam smo v električnem načinu opravili 20 kilometrov in avto je preklopil v hibridni način.
Klasičnemu motorju pomaga elektromotor
Bencinski tank smo napolnili do konca, dnevni števec postavili na ničlo, ter se med sklepanjem stav, kakšna bo na koncu poraba hibrida, skozi Gornjo Radgono in mimo Ledavskega jezera odpravili na Goričko. Pri tem smo se krajši čas vozili po avtocesti, večinoma pa po regionalnih cestah. Sopotnike je pri tem občasno motil glasen zvok motorja pri odločnem pospeševanju, kar je tipična lastnost vozil z brezstopenjskimi menjalniki. Pri priusu v "power" načinu delovanja (ko je pedal za plin pritisnjen do konca) 1,8-litrski bencinski motor s 100 kW (136 KM) in električni motor s 60 kW dihata s polnimi pljuči.
Na Goričkem imajo največji grad v Sloveniji...
Začetna postaja: naselje Grad z največjim gradom v Sloveniji in istoimenska občina, ki se nahaja na zahodnem delu Goričkega in kjer živi 2.400 prebivalcev. Kraj je kot naročen za tiste, ki ne marajo dežja, saj letno zapade le okrog 850 mm padavin. Prst je precej izprana in slaba, kljub temu se prebivalci pretežno ukvarjajo s kmetijstvom za lastno rabo, nekaj je tudi živinoreje. Veliko ljudi na delo odhaja v Mursko Soboto, verjetno še več v bližnjo Avstrijo, naokoli je še nekaj vinotočev z domačo kulinariko.
Poizvedovanje pokaže, da je Grad eno največjih in najstarejših naselij na tem območju, že v 12. stoletju je bilo omenjeno kot upravno in vojaško središče. Ves čas je bilo v tesni povezanosti z gradom, ki stoji na strmem griču in je najobsežnejši grajski kompleks pri nas - kako tudi ne, premore namreč 365 sob, tam vam pripravijo tudi sanjsko poroko. Zaselek Gornji Grad tvori skupaj s parkom in grajskim poslopjem ter pristavo zgodovinsko jedro vasi in je svoj pomen izgubil šele v novejši preteklosti, tukaj je tudi gostilna iz leta 1754, a žal ne obratuje več.
...pred milijoni leti pa so imeli tudi vulkan
Za ovinkom v naselju smo naleteli na nekaj povsem netipičnega za Goričko - doživljajski park Vulkanija bi namreč prej umestili na Luno, kot pa med zelene griče, strnjeno naselje, mali trg in kmečka poslopja. Kako, zakaj? Odgovor je poznala prijazna natakarica, na Goričkem je namreč pred tremi milijoni let bruhal zadnji vulkan na Slovenskem in zdaj lahko vse to podoživimo v parku. Vulkanija je sicer en največjih projektov občine, končna cena je tri milijone evrov, letno pa pričakujejo 15 tisoč obiskovalcev.
Po cestah okoli Goričkega smo s pomočjo presežka moči bencinskega motorja pridno polnili baterijo, pomagala je tudi rekuperacija, naselja smo tako večinoma prevozili zgolj na elektriko.
Od Trabanta do Frana Miklošiča
Sledila je pot proti Murski Soboti, v Černelavcih smo lahko obujali spomine na čase, ko so se še izdelovali Trabanti. "Čudo tehnike" nekdanje Nemške demokratične republike (tudi) zaradi plastične karoserije dobro kljubuje zobu časa, posamezni primerki danes pa že dosegajo zbirateljske vrednosti. Kako tudi ne, saj je prvi na cesto zapeljal leta 1957 in na proizvodnem traku v skoraj nespremenjeni obliki zdržal do leta 1991. Trabant je bil "rekorder" tudi po svojih zmogljivostih, prvotni 500-kubični motor z 18 konji je za najvišjo hitrost okoli 100 km/h potreboval kar celo minuto, pozneje so ga malo "popilili" in je zmogel 26 konjev ter hitrost 112 km/h.
Ob njem je prius seveda pravi Usain Bolt, saj do stotice pospeši v 10,4 sekunde, najvišja hitrost okoli tone in pol težkega vozila (80 kilogramov ima baterija) pa znaša okoli 180 km/h. Po Murski Soboti smo znova vozili neslišno, nato zavili proti Ljutomerju in se zatem zapeljali skozi hriboviti in z vinogradi posejani svet okoli Radomerščaka, kjer se je rodil Fran Miklošič - tisti, po katerem ima ime tudi ena bolj znanih ulic v Ljubljani. Miklošič sicer velja za največjega slovenskega slavista vseh časov.
A do Pirana smo imeli še precej poti, kje smo se potepali na poti do tja in koliko goriva smo porabili na dolgi poti pa si preberite v drugem delu.
