Videti je, da Jože Zagožen vladi ne namerava narediti veselja s prostovoljnim umikom iz uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Prvič je Zagožen svileno vrvico dobil že februarja letos, a jo je - kot nekaj naslednjih znamenj - spregledal. Včeraj mu je vlada zato z Damijanom Koletnikom kot vršilcem dolžnosti člana uprave HSE dodelila osebnega 'angela varuha'. Hlastnost, s katero je vlada pri tem preskočila celo nadzorni svet, kaže, da je za doktorja poslovnih sistemov v samoupravnem socializmu ura pet čez dvanajsto.
Zagožen je zadnje mesece izgubljal položaje
Zagožen na eni in Koletnik na drugi strani poosebljata malodane ‘revolucionarno minljivost’ zvestih kadrov in posledično nujo po novih ljudi, zaradi nagle promocije in nepreverjenih sposobnosti praviloma v celoti odvisnih od političnih ‘mecenov’. Kakor je nad Zagožnom sonce dobrotljivosti zahajalo, tako je nad Koletnikom vzhajalo. Prvi je zadnje mesece izgubljal položaj za položajem in predvsem zaradi poslov zunaj ‘trdega jedra’ dejavnosti HSE - prodaje delnic NLB in nakupa Soških elektrarn - poslušal javne kritike gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Drugi je iz Pošte Slovenije v približno istem času bliskovito zavzel upravo Dravskih elektrarn, nadzorni svet Telekoma in celo upravni odbor NK Maribor.
Javne kritike Zagožna so zgolj 'uradni del'
Javne kritike Zagožna so kajpak zgolj ‘uradni del’ nezadovoljstva ‘nadrejenih’. Vprašanje je, ali so sploh bistvene; vlada, ki je prodala Mercator, kakor ga je prodala, najbrž ni najbolj poklicana, da nekomu oponaša prodajo delnic NLB brez razpisa, prav tako pa ne nakup Soških elektrarn na način, ki se bistveno ne razlikuje od uradno nespornega nakupa deležev v TE Brestanica in Šoštanj. Tisto, kar vlada uradno očita Zagožna skratka po ničemer ne odstopa od siceršnje prakse državnih podjetij ali vlade same in zato so ‘pravi razlogi’ za zamero zanesljivo nekje drugje. Denimo v tem, da Zagožen ni mogel ali hotel dojeti, da so popustile nekatere donedavne naveze med vladno koalicijo in določenimi podjetji oziroma ljudmi.
Zagožen ni žrtev
Če zdaj ’sprostitvena revolucija’ kaže namero, da ga požre, pa Zagožen zato še ni žrtev. Kakor to niso tisti, brez katerih si do nedavnega vladnih posegov v gospodarstvo ni bilo mogoče niti zamisliti, danes pa prisegajo, da s tem niso imeli nič in da ne razumejo, zakaj jim je ‘vlada storila’ to ali ono.
No, v določenem smislu so otroci revolucije vselej žrtev, pač žrtev sistema, ki so ga kot oprode sami vzpostavljali.
Avtor vojko na Razgledi.com
