Evropska komisija bo tožila Slovenijo na Sodišču Evropskih skupnosti, ker ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo.
Poleg tega bo komisija ukrepala proti 24 državam, tudi Sloveniji, v povezavi s prvim železniškim svežnjem.
Dimas: Gre za načelo 'onesnaževalec plača'
Komisija se je odločila, da bo vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam: poleg Slovenije še Avstriji, Belgiji, Grčiji, Finski, Franciji, Irski, Luksemburgu ter Veliki Britaniji. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007.
"Direktiva o okoljski odgovornosti izvaja načelo 'onesnaževalec plača' in je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo," je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas.
Direktiva vzpostavlja pravni okvir za okoljsko odgovornost, ki temelji na načelu 'onesnaževalec plača', da bi se preprečila in odpravila okoljska škoda.
Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju.
Slovenija je dobila prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja
Komisija pa se je odločila tudi 24 državam članicam, med njimi Sloveniji, poslati prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003.
Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza.
Če država članica ne ukrepa, jo komisija lahko toži
Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe.
Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa.
Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti.
