Ob ocenjevanju letošnjih kandidatov so prav »električarji« zapeljali zelo visoko na lestvico, trije celo v finale. To ni naključje, kia soul, BMW i3 in renault zoe so brez dvoma okoljsko najprijaznejša rešitev mobilnosti, ne smemo sicer zanemariti onesnaževanja, ki ga povzročajo njihova proizvodnja in izpusti, ki nastanejo pri pridobivanju električne energije, tudi vprašanje razgradnje baterij še ni v celoti dodelano. Med samo uporabo so vsi trije brezmadežni, vse prej kot taka pa je njihova ponudba. Cene vseh treh so namreč višje od cen klasično zasnovanih avtov; še zlasti kia soul ponuja najmanj za zahtevano ceno, zato ni ujela finala. Če ne bi bilo subvencij Eko sklada, bi razlike v cenah segle v višave. Tu je še polnjenje baterij, povezano z realno precej majhnimi dosegi. Če si posameznik ali podjetnik ta proces shrani v delovni in zasebni urnik, poskrbi za polnilnico na svojem domu in v službi ter vsako vožnjo posebej skrbno načrtuje, še gre. Če ne, pa so električni avti kot službena vozila zunaj urbanih središč in tudi v njih neuporabna. Podjetniku ne pomagajo pri poslu, ampak ga ovirajo. Koliko izgubljajo na ceni, žal ne moremo razkriti.
V ALD Automotivu so namreč trenutno še v fazi analize in priprave parametrov, potrebnih za poslovni najem. Ponudili ga bodo, a trenutno ga še ne. Če se ne bi radi ukvarjali z vsemi naštetimi ovirami, so med eko avti boljša rešitev hibridi, zelo dostopen yaris hibrid ali tehnično naprednejši in tudi dražji prius plug-in hybrid, ki zna teči le na elektriko, delovati kot hibrid ali piti le bencin. Bojazni, da bi zaradi prazne baterije ostali na cesti, ni.
Ogljični odtis obeh toyot pa je še vedno zelo ugoden. Prius v praksi pije od tri do štiri litre bencina, yaris od štiri do pet. Ob tem zaradi bencinske osnove pogona v ozračje oba izpustita precej manj dušikovega oksida kot dizelski motorji. Pri petem finalistu, citroënu C4 HDI100 pa se je izšlo vse - od ugodne cene, prostora in opreme do res skromne porabe dizelskega goriva.
