Ko je mercedes-benz v razred M vgradil 2,1 litrski štirivaljni turbodizel s skromno porabo in vseeno zadovoljivimi zmogljivostmi, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo za podobno potezo odločil še bavarski BMW. Bavarski velikan je sodoben in glede na prostornino zelo zmogljiv dvolitrski štirivaljni turbodizel dobil v tretji generaciji. A teža pri X5 zahteva visok davek, prednosti pred večjim trilitrskim turbodizlom so precej redkejše od slabosti.
S samim motorjem sicer ni ni prav nič narobe, prostorninski skromnež naravnost blesti v skoraj vseh tehničnih disciplinah, saj dvostopenjski turbo polnilnik (twin scroll) poskrbi za odzivnost v nižjih vrtljajih in moč v visokih. Štirivaljnik se tako brez zamud na dodajanje plina odziva že pod 1.500 vrtljajev in se s še večjim veseljem zavrti do bencinskih 5.500 vrtljajev. Deluje odlično, če nosi skromno težo, denimo v majhnem 325d. V 4,89 metra dolgem in 2,1 tone težkem X5 pa se pač znajde precej slabše kot večji trilitrski turbodizel s 190 kilovati. Razlog je v skromnejšem navoru, motor 25d ponuja 450 nevtonmetrov, 30d pa 560 nevtonmetrov. Izza volana pa je skromnost moč občutiti po precej skromnejši sapi pri pospeševanju (do stotice 25d potrebuje 8,2 sekunde, 30d pa 6,8 sekunde), manjši odločnosti ne glede na število motornih vrtljajev in pomanjkanju sunka, ki ga večji brat. Štirivaljnik ima tudi bolj skromen in manj prijeten zvok kot grmenje, ki ga ustvari šest valjev v 30d, a to je bilo pričakovano. Tekmec mercedes-benz ML 250 CDI je vsaj z vidika navora, ponuja ga 500 nevtonmetrov, odločnejši. Slabše kot BMW pa se izkaže pri končnih zmogljivostih in motornem ropotu.
Z majhnim strojem v velikem Bavarcu ne bi bilo prav nič narobe, če bi štirivaljnik slabšo predstavo kompenziral z bistvenimi prednostmi pri ceni in porabi, pa jih ne. Že po tovarniških podatkih sta oba stroja zelo blizu, štirikolesno gnani X5 25d xDrive v povprečju porabi 5,8, šestvaljni 30d pa le deciliter več, kar pomeni da je podoben tudi njun ogljični odtis. BMW torej "downsizing" (zmanjševanje prostornine z namenom nižanja izpustov ogljikovega dioksida) torej ni uspel. Tudi v praksi sta imela oba podobno porabo, med osem in deset litrov. Ob visokih cenah obeh X5, 30d xDrive stane 68.500 evrov, 25d xDrive pa 63.900, 4.600 manj torej, pa je razlika med obema strojema premajhna.
Če odmislimo primerjavo med strojema, pa lahko za štirivaljni X5 25d zapišemo, da ponuja povsem zadovoljive zmogljivosti. Kljub visoki teži nikakor ni podhranjen, moči je vseskozi dovolj za tekočo vožnjo, poln plin pomeni pospešek do stotice v 8,2 sekunde in največjo hitrost 220 kilometrov na uro. Druge lastnosti največjega člana družine X pa so večinoma pohvalne. Resno oblikovana, a kakovostno zasnovana potniška kabina ponuja vzorno ergonomijo, v zadku pa uporaben in prilagodljiv 650 litrski prtljažnik. Podvozje X5 skupaj z natančnim volanom in hitrim menjalnikom ponuja za ta razred izvrstne lastnosti na cesti in nekaj manj udobja pri blaženju cestnih lukenj. Štirikolesni pogon z elektronsko pametjo pa se znajde v vseh pogojih.
BMW X5 torej sodi med boljše izbire v tem razredu, a ne s skromnim štirivaljnim turbodizlom. Velikan zaživi šele s trilitrskim turbodizlom, doplačilo 4.600 evrov zanj pa raje kompenzirajte s kakšnim kosom dodatne opreme.
Foto: Miloš Milač
