Kako karavaning doživljajo izkušeni avtodomarji, ki so avtodom sprejeli za svojega in z njim preživijo velik del leta? Plesalki Katarini Venturini in njenemu možu omogoča pobeg od delavnega vsakdana, upokojenemu novinarju Borisu Leniču je to način življenja, voditelju izobraževalnih treningov Boštjanu Trilarju pa na poslovnih poteh pomeni prevozno sredstvo in prenočišče hkrati.
Katarina Venturini, plesalka
»Po petih letih, odkar ga z možem uporabljava, lahko rečem, da sva si z njim kupila čas za naju. Prednosti avtodoma je veliko. Spakirano imaš v hipu, vzameš nekaj oblačil, prestaviš stvari iz hladilnika v stanovanju v avtodom in že se lahko odpraviš na pot. Preprosto ne potrebuješ vnaprejšnjega načrta za dopust ali izlet. Ob petkih se velikokrat na pot odpraviva zvečer ali šele opolnoči. Izbereva si le smer, o cilju razmišljava na poti. Pa še tega lahko sproti prilagajaš. Najina prva pot z avtodomov je bila v Španijo - predolgo in prenaporno. Čez čas spoznaš, kako pametno načrtovati dolžino poti. Najin nasvet: če se na pot odpraviš le za konec tedna, se pelji uro ali dve, torej po Sloveniji, južni Avstriji, vzhodni Italiji do Benetk, ne dlje. Če imaš teden, greš po srednji Evropi. Če imaš tri tedne, greš do Irske, ne dlje. Sever Skandinavije je že predaleč, prenaporen.«
Boris Lenič, upokojeni novinar
»Ni hotela, iz katerega bi gledali nagajivo metanje delfinov iz Jadranskega morja, ali bi se znašel med srnami, ki se pasejo okrog vas na pohorski jasi, ali da bi vas zbudil izbruh islandskega gejzirja, da bi pred vašim oknom stala privezana skandinavska podmornica... Tak hotel je le na kolesih, če ste v bivalniku. Avtodomarstvo ni samo oblika potovanja in odkrivanja novih krajev. To je življenjski slog. Pa ne za vsakogar, zato nikogar ne prepričujem, da je edini zveličaven. Vsakomur, ki me vpraša za nasvet, pravim: poskusi, z družino ali družbo najemi bivalnik, po nekaj dneh bo jasno, ali je takšno potovanje za vas ali ne. Prej ne kupujte avtodoma, je predrago in tudi nekoliko zahtevno. Če vam je všeč, a v njem ne preživite na leto dveh mesecev (del tudi pozimi), si ga je pametneje izposojati. Moj vstop v avtodomarski svet se je začel pred več kot tremi desetletji. Rekel bi, da po logični poti: najprej počitnice ter potovanja z avtom in šotorom (šotor na strehi sem testiral veliko pozneje), sledilo je potepanje s počitniško prikolico (tudi šotorsko - brako), spanje v karavanih, enoprostornikih in predzadnja postaja - improvizacija s kombiji. Na koncu avtodomi; vsaj 50 sem jih preizkusil, dolga leta po novinarski plati, najrazličnejših podob, notranjih razporeditev, velikosti in tež, številnih znamk iz različnih držav.«
Boštjan Trilar, voditelj izobraževalnih treningov
»Če za avtodom štejem tudi starega renaulta 4, ki sem mu odstranil zadnje sedeže in na njihovo mesto položil na mero odrezano vzmetnico, sem avtodomar že 25 let. Prvega 'pravega' sem kupil pred dobrimi 15 leti, ko so me navdušile zgodbe o popotovanjih po Grčiji, Italiji in Franciji, ki so jih zelo doživeto pripovedovali stari kranjski avtodomarji. V avtodomu imaš vedno s seboj vse potrebno (WC, prho s toplo vodo, kuhinjo, hladilnik, gretje...), kar pomeni, da greš lahko na najlepše lokacije in imaš zagotovljeno neposredno bližino morja, gora, smučišča ali vinske kleti. Avtodom je zaradi dobre toplotne izolacije lahko parkiran neposredno na soncu, zato so najboljši prostorčki vedno prosti. Ne potrebuješ rezervacij, največkrat se za cilj odločiš zadnji dan ali celo zadnjo uro. Nisi odvisen od lepega vremena, preprosto mu slediš. Kadar je lokacija dobra, ostaneš dalj časa, če ni, se premakneš. S seboj vozim tudi skuter, tako da smo mobilni v radiju do 30 kilometrov. Avtodom je primeren za vse hobije in aktivnosti, pa naj bo to šport ali kulinarika, potapljanje ali planinarjenje. Lahko greš na dirko F1, smučat v Dolomite, na degustacije po Šampanji, deskat na Rodos, na spomladanski izlet po Toskani, kolesarit v Bohinj ali se sončit na Krk.«
