V zadnjih letih se je avtomobilska industrija usmerila predvsem v elektrifikacijo oziroma električne avtomobile. Medtem ko del industrije in transporta lahko poganja električna energija iz omrežja in baterij, pa je nekatera področja občutno težje elektrificirati. Med te sodijo težka industrija z visoko toplotno intenzivnostjo, avtobusi, lahki in težki tovornjaki, pomorski in letalski promet ter potovanje z osebnim vozili na dolge razdalje.
BMW računa na vodik
Pri avtomobilih za dolge poti pa bi po prepričanju Bavarcev v prihodnosti pomembno vlogo odigrala tehnologija gorivnih celic. »Dolgoročno bi lahko pogon na vodikove gorivne celice postal četrti steber naše ponudbe,« meni vodja razvoja pri BMW Klaus Fröhlich. Od začetka razvoja pogonov z gorivnimi celicami pri BMW je minilo že 40 let, za hitrejši napredek in deljenje stroškov ter znanja pa so se Bavarci povezali s Toyoto, ki na (nekaterih redkih) trgih že ponuja vozilo na vodikove celice. BMW načrtuje, da bo srednjeročno s pogonom na gorivne celice opremil predvsem večje modele družine X.
BMW s Toyoto pobliže sodeluje od leta 2013. Za pridobivanje izkušenj so od takrat izdelali prototip BMW serije 5 GT hydrogen. »Gorivne vodike celice so odlična tehnologija za premijska vozila, saj zagotavljajo fleksibilnost hitrega polnjenja,« je v spletnem pogovoru poudaril Jürgen Guldner, podpredsednik projekta vozil na vodikove gorivne celice pri BMW. Leta 2022 bodo na ceste poslali testno floto orjakov BMW X5 i hydrogen next, ki jo bodo poganjale vodikove gorivne celice. Futurističnega X5 so razkrili že na lanskem salonu v Frankfurtu, tokrat pa razkrivajo dodatne podrobnosti.
Ni še pravi trenutek
»Trenutno še ni pravih pogojev, da bi kupcem ponudili avtomobil na gorivne celice. Tu mislim na infrastrukturo vodikovih črpalk in celoten energetski sistem, ki mora zagotoviti do okolja prijazno proizvodnjo vodika v ustreznih količinah in po dostopni ceni za osebno mobilnost,« dodaja Fröhlich. »Kratkoročno lahko z baterijskimi vozili zeleno energijo na cestah ponudimo hitreje.«
Gorivne celice ali baterijska vozila?
Guldner dodaja, da ne gre za boj med baterijskimi vozili in vozili na gorivne celice: »Obe tehnologiji sta uresničljivi, vendar za stranke z različnimi potrebami. V prihodnosti vidimo sobivanje med baterijskimi in avtomobili na gorivne celice. Pogona se bosta dopolnjevala.« Priznava pa, da je tehnologija gorivnih celic trenutno še vedno predraga. »Zato sodelujemo s Toyoto, da znižamo ceno in jo ponudimo po konkurenčni ceni.«
Po letu 2030 bi lahko ponudili več modelov na gorivne celice, vse pa bo odvisno od poteka gradnje zelo potrebne infrastrukture, ki je trenutno skoncentrirana le na redke regije. »Nekatere države imajo dober načrt za širjenje, nekatere pa zaostajajo,« priznava Guldner. »Pričakujemo, da bo v prihodnjih desetih letih oziroma že v tem desetletju infrastruktura dovolj razširjena, da bo omogočala polnjenje. Do konca leta bo v Nemčiji sto polnilnic.« Pomembno bosta na ponudbo takšnega vozila vplivala še cena vodika in povpraševanje na trgu. »Pričakujemo, da bo cena vodika v prihodnosti nižja, saj se bo uporabljal tudi na drugih področjih pri razogljičenju – tovornjakih in avtobusih.«
Izbira (v Nemčiji) omejena, v Sloveniji je ni
Ponudba vozil s pogonom na gorivne celice je trenutno zelo omejena. V Nemčiji, kjer trenutno deluje 83 vodikovih polnilnic, je za 78.600 evrov na voljo toyota mirai, za 69 tisoč evrov hyundai nexo, Daimler pa ponuja dolgoročni najem mercedesa GLC F-cell za 799 evrov na mesec. Cena polnjenja je v Nemčiji skoraj primerljiva s ceno bencina. Kilogram sicer močno subvencioniranega vodika stane 9,5 evra, to pomeni, da bi za polnjenje BMW X5 i hydrogen next odšteli 57 evrov.