Kako japonska gostoljubnost zasenči nemški prestiž

Pot uspeha nove avtomobilske znamke je v svetu uveljavljenih, še zlasti prestižnih znamk posejana z žeblji, če šef ni ravno kontroverzni Elon Musk. Če pa se zadeve lotiš prav in vmes ne delaš napak, je ta pot tudi dolgotrajna, draga, predvsem pa potrebuješ pravo strategijo, ki se je moraš držati stoodstotno.

Tako nekako bi lahko opisali vzpon Lexusa, 29 let stare avtomobilske znamke, ki je leta 1989 z razkošno limuzino LS najprej zapeljala na ameriški trg in v nekaj letih premagala vse prestižne tekmece, tudi nemške. Šele nato se je lotila drugih trgov, leta 2007 pa tudi največjega izziva – napada na evropski trg, kjer tradicija šteje največ, kupci BMW, mercedes-benzov in audijev pa so skoraj neomajno zvesti.

Prav ti izzivi pa so Lexus usmerili drugam kot nemške znamke. Japonci so se že davno usmerili tja, kamor drugi vozijo šele danes: v tihe in do okolja prijazne hibride, in tako pokazali drugačen, družbeno bolj sprejemljiv luksuz. Sočasno so razvijali skrb za kupce, ki je drugačna kot pri tekmecih in temelji na gostoljubnosti. »Naš kupec ni kralj, je gost, tako ga obravnavamo tudi pri nas,« je bilo sklepno sporočilo direktorja slovenske Toyote in Lexusa Primoža Tiringarja ob petkovem sprejemu v prenovljenem Lexus salonu v Ljubljani.

Tega je leta 2007 sicer odprl današnji kranjski župan Boštjan Trilar, po dobrem desetletju pa je prišel čas za prenovo in osvežitev vrednot, ki so to znamko izstrelile na vrhove ameriških prodajnih lestvic in prva mesta v raziskavah zadovoljstva kupcev po vsem svetu.