Obsežnost sprememb pri avtomobilu je v obratnem sorazmerju z njegovo tržno uspešnostjo. Ni absolutna resnica, a zvečinoma je tako. Druga generacija audija A5, ki se po tem svetu vozi v treh osnovnih karoserijskih izvedbah že skoraj deset let (ta hip in najprej kot kupe), se od prve razlikuje minimalistično in hkrati prefinjeno. Pomeni, da so v bavarskem Ingolstadtu zadovoljni s tržnim učinkom in torej ni bilo potrebe po obsežnih spremembah.
Iz prve predstavitve: brezčasni audijev kupe za sladokusce
Na slovenskem trgu je bilo vse doslej največ navdušenja nad petvratno izvedenko sportback, sledil je kupe, kabriolet je šel po kapljicah. Tako bo tudi z drugo, torej novo generacijo. Prodajni načrt utegne biti glede na dobro lansko prodajo in upanje, da bo tako tudi letos – januar se je izkazal z več kot 11-odstotno rastjo – uresničljiv, pri čemer naj bi se za avto odločilo kakšnih 80 kupcev. Da sta v censkem pogledu sportback in kupe izenačena, je morda nekoliko nenavadno, a tržno-censka logika pozna (očitno) nekaj svojih zakonitosti.
Daljši, lažji, varčnejši, prostornejši
Seznam sprememb je dolg, a dokaj težko opisljiv. Drži pa, da je druga generacija A5 malenkost daljša, z večjo medosno razdaljo, notranje prostornejša (plus 24 milimetrov za potnike na zadnji klopi kupeja), kilogramsko lahkotnejša (znova 60 kilogramov manj pri kupeju), prtljažniško prostornejša (kupe 10 litrov več ali skupaj 456 litrov, sportback kar 480 osnovnih litrov), z ugodnejšim količnikom zračnega upora (0,25 kupe, 0,27 sportback), močnejšimi in posodobljenimi agregati (tovarna navaja, da se je kljub 17-odstotnemu prirastku moči poraba zmanjšala za sploh nič skromnih 22 odstotkov), s spremenjenim podvozjem (nova prednja, dopolnjena zadnja prema) ipd. Bil bi pa neodpustljiv greh, ko ne bi času primerno posodobili multimedijske sisteme in asistenčno elektroniko.
A5, pa naj bo kupe ali sportback in morda še kabriolet, seveda še naprej diha prestiž v smislu kvalitetnih materialov, zelo dodelane ergonomije, in solidne serijske opremljenosti. Tukaj je skoraj nujno omeniti informacijsko povezljivost audijev različnih modelov in tipov, kar je, kot je bilo rečeno, naslednji korak pri doseganju avtonomnosti avtomobilov. A5 ali katerikoli audi lahko preko audija connect (povezljivost s spletom) posreduje t.i. lokalne informacije – denimo o zapori ceste ali čem drugem – v dvominutnem ciklusu drugim avtomobilom. Pogoj je, ob prej omenjenem audiju connectu, seveda še navigacija.
Pet motorjev – dva bencinska in trije dizelski
Sedaj je prenovljeni A5 na voljo s petimi motorji – dvema bencinskima TFSI in tremi dizelskimi TDI, pri čemer so v večini štirivaljniki, na voljo pa sta tudi dva šestvaljnika (dizelski in bencinski). V pogonskem smislu je vse enako – moč gre preko treh različnih menjalnikov (6-stopenjski ročni, 7-stopenjski S-tronic in 8-stopenjski tiptronic) na prednji kolesni par ali preko znanega quattra na vsa štiri kolesa. Moči je v razponu od najmanj 140 kilovatov oziroma 190 »konjev« do silovitih 260 kilovatov ali 354 »konjev«, pri čemer ta bencinski šestvaljnik namenjajo izvedenki S5 3.0 TFSI quattro.
Ta hip so znane cene le za karoserijski dvojček kupe-sportback, medtem ko je pričakovati, da bo kabriolet dražji. V najcenejši izvedbi 2.0 TFSI (pogon spredaj, ročni menjalnik, opremski paket basis) je minimalistično drugačni A5 naprodaj za 43.900 evrov. Najcenejši dizel 2.0 TDI (pogon spredaj, ročni menjalnik, opremski paket basis) stane 44.500 evrov. Razumljivo je, da je v censkem vrhu prej opisana najmočnejša motorna izvedenka z oznako S5, ki je na voljo za 75.500 evrov. In da je mogoče tudi to ceno občutno »nadgraditi«, je komaj smiselno pisati, kajti seznam doplačljive in vabljive opreme je presunljivo dolg.
Foto: Janez Kovačič in Audi
