Napačno oglaševane vrednosti porabe goriva Slovence pri gorivu vsako leto stanejo dobrih 100 milijonov evrov, je ugotovil Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave.
Zaradi čedalje večjih razlik med uradnimi podatki in realno porabo goriva, na katere že nekaj let opozarjajo tako potrošniške kot okoljevarstvene organizacije, je inštitut v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, naredil primerjalno ocenjevanje. Analizo je opravil v okviru koncesije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Prav poraba goriva je namreč med najpomembnejšimi merili pri izbiri ustreznega avtomobila.
Ugotovili so, da je razkorak med oglaševano in dejansko porabo večji pri novejših avtomobilih in tistih z dizelskim motorjem. Skladno s tem je tudi višji strošek, ki ga mora potrošnik plačati za gorivo, pri dizelsko gnanih avtomobilih bolj izrazit kot pri bencinskih.
V povprečju vozniki vsako leto za gorivo porabijo dobrih 88 evrov več, če prevozijo 10 tisoč kilometrov oziroma 132 evrov, če prevozijo 15 tisoč kilometrov z dizelskim motorjem, medtem ko je pri bencinskem motorju dodaten strošek doseže nekaj manj kot 72 oziroma 108 evrov.
Kljub na prvi pogled zanemarljivemu znesku pa je treba upoštevati, da so avtomobili pri vsakem lastniku v uporabi nekaj let, opozarja Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Prvih 25 modelov po številu registracij namreč pomeni skoraj 80 tisoč avtomobilov z dizelskim in 108 tisoč z bencinskim motorjem. Upoštevaje v povprečju prevoženih 10 tisoč kilometrov na leto vsi skupaj vsako leto za gorivo plačajo dobrih 15 milijonov evrov več, kot so jim obljubili ob nakupu.
Ker po nekaterih podatkih Slovenci v povprečju letno prevozimo blizu 15 tisoč kilometrov, škoda zaradi napačnih podatkov o porabi zgolj pri 50 obravnavanih modelih doseže več kot 22,5 milijona evrov. Ko obravnavo razširimo na vse v Sloveniji registrirane avtomobile, pridemo do ocene, da bi lahko vsako leto privarčevali vsaj 130 milijonov evrov, če bi podatki o porabi goriva, ki jih objavljajo proizvajalci, vsaj približno držali.
Ob vsem tem se poraja vprašanje, če se morda splača kupiti električni avto? Je ta danes že konkurenčen dizlu in bencinarju?
Kateri modeli so najbolj odstopali?
Med dizelskimi modeli so se kot najmanj resnicoljubni izkazali Volkswagen Passat z dvolitrskim dizelskim motorjem (z močjo 103 kW), Volkswagen Touran in Volkswagen golf z 1,6-litrskim dizelskim motorjem (77 kW). Na drugi strani razpredelnice so štirje Volkswagni Golfi in Citroen Xsara Picasso starejšega datuma, ki uradno izmerjene porabe v realnem svetu ne presegajo za več kot 10 odstotkov.
Med avtomobili na bencinski pogon so razlike največje pri Oplu Corsi z 1,4-litrskim motorjem (74 kW) in Renaultu Cliu z 1,2-litrskim motorjem (54 kW), pri katerih razlika presega 23 odstotkov. Od 25 ocenjenih modelov jih 17 "laže" za manj kot 10 odstotkov, najmanj Renault clio in megane, ki na cesti porabita približno enako količino bencina, kažejo uradni podatki.
Pri ocenjevanju se niso opredelili do absolutne porabe goriva, ki pa seveda najbolj določa "čistost" posameznega modela. Med obravnavanimi 25 najbolj pogostimi avtomobili z bencinskimi motorjem se realna poraba giblje med 5,97 in 8,01 litra, v povprečju je to 6,83 litra bencina na 100 kilometrov.
Najbolj popularni dizelski avtomobili v povprečju porabijo za dobrih 14 odstotkov goriva manj kot bencinski, a tudi tu sodobnejši motorji niso v ospredju. Tako, denimo, prav vsi golfi, izdelani po letu 2000, porabijo več kot golf izpred 25 let, najmanj, 4,76 oz. 4,78 litra dizla na 100 kilometrov pa porabita dva Renaultova clia, stara dobrih 10 let.
