Izbira imen ali oznak novih avtomobilov ni tako enostavno početje kot se morda zdi. Pri nemškem Volkswagnu, ki združuje številne avtomobilske hiše, je pristop raznolik: matični VW krmari med športom in vetrovi, španski Seat že desetletja izbira imena španskih krajev oziroma mest, češka Škoda je vsaj deloma »živalska«. Po yetiju se je sedaj rodil veliko večji športni terenec kodiaq, ki je dobil ime po orjaškem aljaškem medvedu. Namig se zdi prepoznaven: orjaško ime za orjaške poslovne načrte.
Kodiaq bo na slovenski trg pripeljal marca prihodnje leto. Ta hip natančne cene še niso znane, toda v najcenejši izvedbi, torej z 1,4-litrskim bencinskim motorjem in 92 kilovati, ročnim menjalnikom in dvokolesnim pogonom bo stal približno 21 tisoč evrov. V povsem drugačnem censkem razredu se bo vozila najzmogljivejša različica z 2,0-litrskim TDI agregatom s 140 kilovati, samodejnim DSG menjalnikom, 4x4 pogonom in najbogatejšo opremo style. Zanjo naj bi hoteli približno 35 tisoč evrov.
Pred skoraj tremi meseci nam je bilo v nemškem Berlinu dano kodiaqa zgolj ogledovati in malce otipati (pa videti županjo aljaškega Kodiaka, ki je bil v 18. stoletju središče tedaj še ruske Aljaske), tik pred finalom koledarskega in predvsem poslovnega leta pa tudi peljati. Izbira španske Mallorce za to početje ni preveč smiselna: ker so ceste udobno gladke in ker tam ne kažejo kakšnega posebnega navdušenja za t.i. off road vožnje. Ampak – kdo s svojim(!) športnim terencem se še odpelje v blato in med grmovje?!
Kodiaq je malce tudi prvak: ker je prvi veliki športni terenec (SUV) češke avtomobilske hiše in povrh prva škoda, ki ima lahko sedem sedežev. Da je postavljen na še vedno dovolj novi koncernski osnovi MQB, ki daje inženirjem precej bolj proste roke kot prej, bi tudi že morala biti lanska novica. Ali Christian Stube, član uprave, odgovoren za tehnični razvoj pri Škodi, marketinško pretirava, ko pravi, da je kodiaq funkcionalen, notranje prostoren, pa s konkurenčno ceno? Malce že diši po tem, a na dokončne odgovore bo še treba počakati.
Znotraj je kodiaq prepoznavna škoda
Aljaško-češki medved je spodobnih dimenzij. S skoraj 470 centimetri dolžine deluje veliko, njegova zunanja podoba dokazuje dovolj očitno spogledovanje z drugimi škodami. Vsaj prednja maska ne dopušča nobenih posebnih dvomov, mešanica karoserijske oblosti in nekaj malega ostrine ga naredi nekako resnega, odločnega. Če je španski in Seatovi ateci, občutno manjšemu suvu, mogoče pripisati nekaj sredozemske oblikovne lahkotnosti, pa sta si Wolfsburg in Mlada Boleslav preveč blizu, da kodiaq ne bi kazal nekaj severno in srednjeevropske zadržanosti.
Znotraj je kodiaq prepoznavna škoda. Grafika merilnikov je znana, ergonomija zelo spodobna, v sredini kraljuje osempalčni zaslon na dotik. Prednja sedeža sta udobna, tako kot vse druge škode se tudi novorojenec pohvali s številnimi praktičnimi rešitvami (t.i. simpy clever), recimo dežnikom v vratih, pa držalom za odstranjevanje ledu na steklih ipd. Ne vem, ali sem spada tudi indukcijsko polnjenje pametnega telefona (za doplačilo), a reč je koristna.
Koristno in funkcionalno je še marsikaj drugega. Kodiaq je štiri centimetre daljši kot octavia, že precej časa Škodin prodajni zastavonoša, pa 16 centimetrov krajši kot superb, prostorski čudež iz Mlade Boleslav. Osnova MQB omogoča različno medosno razdaljo, bistveno za udobnost oziroma prostornost sedenja zadaj, toda kodiaq s svojimi 279 centimetri medosja ni na ravni superba. Toda ni usodne zadrege: prostora za kolena je še vedno razveseljivo veliko, tudi za glave visokoraslih ga je zadaj dovolj. Če je oprema prava (na voljo so trije opremski paketi active, ambition in style) ali doplačaš, je naslonjalo sovoznikovega sedeža poklopno. In pelješ do 2,8 metra dolge reči. Funkcionalno.
Čeprav enoprostorci vztrajno izgubljajo bitko s športnimi tereneci (pa še s kom), pa kodiaq kljub vsemu ponuja nekaj dobrodošlih enoprostorskih rešitev. Zadnja klop je pomična za 18 centimetrov naprej/nazaj, deljiva v razmerju 40/60. To je znan »trik«, ki pomaga: lahko povečaš/zmanjšaš prtljažnik. Tudi ko je druga vrsta sedežev zložena, je prtljažno dno ravno. In prtljažnik je skoraj gromozanski: od najmanj 270 do največ 2065 litrov, brez, logično, nerodnega nakladalnega roba.
V tretji vrsti grizejo kolena
Za dodaten denar je Škodin veliki športni terenec tudi sedemsedežnik. Tukaj ni čudežev, tudi pri kodiaqu ne. Zadaj je za otroke, nekaj večji že grizejo kolena. Dostop je neroden, kot običajno. Če jih ne na krovu sedem, je zadaj skromnih 270 litrov prtljažnika. Sklep: fino je, če imaš še dva sedeža, za vsak slučaj ali za silo. Ampak oni, ki jim je dodeljeno življenje tam zadaj, nikoli ne bodo zelo srečni – pa ni v mislih zgolj razpoložljivi prostor…
Sedem motorjev (dva dizelska TDI in trije bencinski TSI), trije menjalniki (ročni 6-stopenjski, samodejna dvosklopčna s šestimi ali sedmimi stopnjami), pogon spredaj ali 4x4 (s haldex sklopko, a tega imena Čehi nočejo več uporabljati), kup elektronskih asistenčnih in varnostnih sistemov, pa škoda connect za stalno online povezanost s svetom – to je v grobem kodiaqov tehnični portfelj. Kako se je obnesel 2,0-litrski dizelski TDI s 110 kilovati, 7-stopnejskim DSG menjalnikom in 4x4 pogonom, ki ga nam je bilo dano peljati?
Kljub čisto spodobni suvovski oddaljenosti trebuha od tal (skoraj 19 centimetrov), se kodiaq tudi v ostreje voženih ovinkih ni občutno nagibal, niti ni opazno pokimaval. Čeprav nič kilogramsko lahkoten (teža 1783 kilogramov, ta številka vključuje tudi 75-kilogramskega voznika), je kodiaq dovolj suveren, nič podhranjen, solidno živahen (192 km/h, 10,2 sekunde do 100 km/h). Le pri tovarniško obljubljeni povprečni porabi 5,6 litra je zgodba znana in še vedno pričakovana – dober liter več je realnost. Po pripovedovanju novinarskih kolegov, ki so sedli za volan bencinske izvedenke kodiaqa, mu ni mogoče očitati nič bistvenega. Toda povsem verjetno je, da bo Škodin veliki SUV vsaj za slovenske kupce najbolj zanimiv z obema dizelskima agregatoma, a to je zgolj ugibanje.
Foto: Škoda in Janez Kovačič
Letos je Škoda, ki je ena najuspešnejših tovarn koncerna Volkswagen, prodala več kot 938 tisoč avtomobilov. To je 6,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Na slovenskem trgu gre tovarni že nekaj let dobro, letos prav tako. V desetih mesecih je bilo po podatkih Jato Dynamics prodanih 5112 avtomobilov, tržni delež pa je bil 9,4-odstoten; Škoda je zanesljivo na tretjem mestu. Med deseterico najbolje prodajanih vozil je octavia tretja (2015 vozil), dobro pa gre tudi fabii, ki je letos na slovenskem trgu našla 1265 kupcev, kar pa je vendarle nekaj manj kot lani v tem času.
