Najbrž je le rekdokateri kupec mercedes-benza B, teh je pri nas na leto okoli 400, pomislil na kombinacijo močnega bencinskega motorja in štirikolesnega pogona. Pravi oziroma najbolj pogosti B ima namreč dizelski motor, ponavadi 180 CDI s 80 kilovati, pogosto pa mu streže samodejni menjalnik. Takšen B je prijeten, dovolj zmogljiv, zelo varčen in tako skorajda idealen partner tistim družinam in poslovnim uporabnikom, ki za še dovolj razumen denar dobijo posrečeno kombinacijo prostora, še dovolj skromnih mer in dobre tehnike. Vse to že kar bogat B ponuja za ceno poslovne limuzine, torej okoli 25 tisočakov in debata je zaključena.

Kaj pa, če bi si želeli več, več moči za daljša popotovanja ali zgolj za užitek in štirikolesni pogon za premagovanje občasnih manjših terenov, zasneženih in blatnih dovozov? Odgovor na prvo žogo je GLA, a ta je drag kot žafran, z močnim dizlom in bogato opremo lahko stane tudi prek 50 tisoč evrov, pa ob tem nima bistveno boljših lastnostih kot bolj zadržani B. Je pa bolj postaven, vsekakor.

Če vas ne moti skromna obleka, je boljši odgovor na želje B 220 4matic - kombinacija z dvolitrskim bencinskim turbo motorjem, štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom, ki stane 30.500 evrov. Močan dvolitrski bencinski motor je nekaj, kar človek ne potrebuje, a dejansko šele z njim mercedes-benz B prinese tisti prestižni občutek motorne večvrednosti - predvsem zmogljivosti, navora, pospeškov in tudi uglajenosti ter prijetne motorne melodije, ki jih boste v šibkejših dizelskih motorjih vselej pogrešali. Bencinar zmore 135 kilovatov oziroma 184 konjskih moči in 300 nevtonmetrov navora, ki je na voljo v širokem območju med 1.200 in tri tisoč vrtljajev. V praksi to pomeni odločne pospeške ne glede na število vrtljajev in prestavo sedemstopenjske avtomatike z dvema sklopkama in živahne pospeške do stotice v 7,5 sekunde pri polnem plinu. Tudi največje hitrosti 225 kilometrov na uro na videz preprostemu razredu B najbrž ne bi prepisali.

Športen značaj enoprostorca

Avtomatika v samodejnem načinu ob nežni vožnji skrbi za hitro prestavljanje navzgor in zelo nizke vrtljaje in posledično skromno porabo, takrat deluje mehko in nemoteče. Na poln plin pa se ne odzove vselej dovolj hitro, zato je kdaj potrebno poseči po uhlji za volanom. Ker je podvozje razmeroma čvrsto, se s takšnim B lahko zabavate tudi med zavoji. Pri pretiravanju pa enoprostorski B pač ni vsemogočen, do izraza pride višje težišče, lahkoten volan pokaže pretirano posrednost, menjalnik pa zahteva ročne posege v menjave.

Skromna poraba turbo motorja

Razveseljivo ob tem je, da se poraba dvolitrskega turbo motorja z neposrednim vbrizgom goriva drži v razumnih okvirih. Vozniška zmernost bo prinesla številke okoli med šest in sedem litrov, zahtevnost pa dobrih devet litrov. Naše povprečje je bilo ugodnih 7,8 litra, kar je dobra dva litra več od precej skomnejšega dizla v B 180 CDI - dokaj razumna cena za precej boljše zmogljivosti.

Štirikolesni pogon se izkaže, ko ga potrebuješ

Za dobre številke je kriv tudi štirikolesni pogon, ki deluje prek lamelne sklopke in večino časa moč podaja zgolj na prednji kolesni par. Ko je to potrebno, pa do 50 odstotkov moči preusmeri tudi na zadnjo premo. To se zgodi pri naglih pospeševanjih, ko je učinkovit prenos vseh 135 kilovatov brez štirikolesnega pogona praktično nemogoč in seveda na slabših podlagah, kjer B 220 4matic z lahkoto odigra vlogo namenjeno športnim terencem in tudi hišnemu GLA. Njegova pomanjkljivost je le manjša oddaljenost od tal, pa še ta bo najbrž do izraza prišla bolj redko.

Zadržan nastop, dobra vsebina

Vse ostalo je že znano in večinoma dobro. 4,39 metra dolgi enoprostorec je zelo lahkoten in okreten in prostorsko dobro izkoriščen. V kabini se zlahka namestijo štirje odrasli, v prtljažniku pa ostane še solidnih 486 litrov prostora za prtljago. Armaturna plošča je preprosta in tudi dokaj pusta, a z uporabnostjo stikal ni težav. Tudi neugledna ročica menjalnika ob desni strani volana ima svoj, zelo dober, razlog. To pa je široka in prazna sredinska konzola z dvema globokima predaloma, ki ju tam ne bi bilo, če bi imel B klasično prestavno ročico. Preprosti so tudi sedeži, precej bolj denimo kot umetnine v dizajnerske zofe marsikaterem francoskem tekmecu, a se izkažejo na daljših potez. Primerno dolgi, čvrsti in bogato nastavljivi omogočajo, da tudi po večurni vožnji iz B stopiš spočit in z nebolečo hrbtenico.

Res je, B na slikah sodi še v modelno leto 2014, torej pred prenovo, a to na motor, menjalnik in pogon ne vpliva. O osveženem B podrobneje v sredo, pred nekaj dnevi smo ga preizkušali na svetovni predstavitvi.

Foto: Miloš Milač