Če za svoje družinske, prostočasovne, poslovne, službene ali morda kakšne druge potrebe potrebujete avto kompaktnih (golfovih) mer s karseda velikim in prilagodljivim prtljažnim prostorom, ste letos postavljeni pred težko odločitev: katerega izbrati? Na trgu se je namreč znašlo kar nekaj novincev, ki vam ob všečni zunanji podobi, kvaliteti, dobrih voznih lastnostih, pestri motorni paleti in bogati opremi ponujajo pravi prtljažni raj.
A ko odločajo litri, je na vrhu prostor le za enega, že povsem razdeljene karte pa je zdaj premešala Honda civic tourer. V prvem karavanskem civicu po dolgih desetletjih je namreč "za pol Vatikana" prostora, s tržnice bi denimo lahko odpeljali za ta razred rekordnih 2.873 pomaranč. To je 65 pomaranč več, kot jih lahko naložimo v Škodino octavio combi (610 litrov), 87 več, kot jih ponuja zadek novega VW golfa variant (605 litrov), 170 več od količine pomaranč, ki jo lahko pospravimo v nahrbtnik še svežega Seata leona ST (587 litrov) in kar 433 pomaranč več, kot bi jih lahko naložili za zadnje sedeže Toyote auris touring sports (530 litrov). Honda civic tourer tako že v osnovi ponuja ogromno prostora, s podiranjem zadnje klopi se poveča na 1.688 litrov in če vam tudi to ni dovolj, si omislite kombi ali kar tovornjak.
Po ulicah prometno samosvojega in bliskovitega ter s turisti in pločevino zelo natrpanega Rima bi se slednja izkazala za dokaj nepraktičnega, civic tourer pa se je zaradi svojih kompaktnih mer uspešno spopadal za svoj košček asfalta italijanske prestolnice med skuterji, malimi Fiati in Smarti. Formula novega razrednega prvaka je sicer preprosta: za osnovo vzemi svežo, unikatno in drzno oblikovano petvratno kombilimuzino, ohrani širino (177 cm), približno višino (148 cm) in medosno razdaljo (260,5 cm) ter jo podaljšaj za 23,5 centimetra na 452 centimetrov. Voila, drugačen, všečen in prostoren karavan za družine ali pare v zrelih letih z aktivnim življenjskim slogom je pripravljen! Pri nas bo na voljo v začetku februarja, po vsej verjetnosti pa bo za okoli tisočaka dražji od petvratnega civica - kar pomeni da bo stal približno 19 tisočakov.
Če petvratni civic na zunaj deluje zelo futuristično, je karavan bolj umirjen, a vseeno dovolj poseben, pogumen, športen in drugačen od konkurence. Da tudi zato hitro pade v oči mimoidočih in mimovozečih, je bilo kaj kmalu jasno.
Navzgor obrnjen palec rimskega vojščaka ob Koloseju, pogledovanje ljudi na Garibaldijevem trgu, pohvala voznika turističnega avtobusa in vodiča ob bivšem hipodromu Circus Maximus, prodajalca vstopnic za ogled bazilike Svetega Petra, navdušeno fotografiranje dveh kitajskih turistov ter dobrohotnost in radovednost policistov ob postanku pred Vatikanom in spomenikom Viktorja Emanuela pa so le še potrdile naš prvi vtis: v Evropi razvit in narejen avto je kot celota eleganten, tudi športen, spredaj drugačen, zadaj pa lep, vpadljiv in še kako praktičen.
Velik prtljažni prostor brez dvojnega dna sicer ponuja 507 litrov, kar je dovolj za štiri velike kovčke, še dva manjša (117 litrov) pa lahko spravimo pod pokrov v dno prtljažnika. Tam je običajno nameščena rezervna pnevmatika - set za popravilo je pospravljen v priročen prostorček, kjer ima svoje mesto tudi prtljažni rolo - svoj del prostora pa je odstopil tudi rezervoar za gorivo. Ta je premeščen pod prednje sedeže, k večji čistoči prtljažnika pa bo pripomoglo posebno blago za lažje čiščenje.
Pod motornim pokrovom sta za zdaj dva že znana motorja, bencinsko ponudbo predstavlja 1,8-litrski i-VTEC s 104 kW (142 KM), dizelsko pa 1,6-litrski i-DTEC z 88 kW (120 KM), ki ponuja 300 Nm navora in v zrak spusti 99 gramov CO2. Po njem naj bi poseglo 80 odstotkov slovenskih kupcev, na ulicah velemesta pa se je odlikoval s prožnostjo, zmogljivostmi in tudi porabo. Slednja je pri povsem mestnem in dinamičnem ciklu znašala 5,9 litra goriva na sto prevoženih kilometrov, po besedah enega izmed Hoindinih inženirjev pa se da z umirjeno vožnjo izven mesta doseči tudi deklarirano povprečno porabo 3,8 litra. Do stotice sicer pospeši v 10,1 sekunde ter doseže 195 km/h.
Za 15 km/h in skoraj sekundo je zmogljivejši bencinar, ki pri tem kombinirano porabi 6,2 litra. Z vožnjo po predmestju in obrobju Rima je spil 7,6 litra, v spodnjem območju vrtljajev je bil uglajen in ravno še dovolj prožen, z "navitostjo" se sicer ni izkazal, a je po potrebi vseeno spodobno vlekel. Pri obeh primerkih je treba pohvaliti menjalnik, ki je s svojimi natančnimi gibi prepričljiv in omogoča lahkotno in suvereno pretikanje. Civic tourer je znotraj tak kot petvratni, torej z mešanico klasike in naprednim prikazom spominja na vesoljsko ladjo. Prostornost na zadnji klopi je spodobna, pohvalimo pa lahko preglednost vozila nazaj.
Vozilo je posebno tudi zaradi novega adaptivnega sistema vzmetenja na zadnji osi (ADS). Inženirji so s tem omogočili samodejno prilagajanje trdote na zadnjih blažilnikih in prilagajanje oddaljenosti karoserije od vozne podlage glede na način vožnje in obtežitve vozila. Program s pritiskom na tipko na sredinski konzoli in indikatorjem na osrednjem zaslonu ponuja tri režime, normal, comfort in dynamic, pri slednji je bilo vozilo trše in se je skozi ovinke manj nagibalo, v komfortnem načinu pa je spodobno požiralo luknje in neravnine slabih podeželskih cest.
Civic tourer ponuja tudi veliko všite varnosti in osem asistenčnih sistemov. V mestu (pri hitrostih nižjih od 32 km/h) se izkaže samodejno zaviranje v sili oziroma opozorilnik pred naletom, v Rimu nam je še kako prav prišel opozorilnik na vozila v mrtvem kotu, ki je učinkovito preprečil marsikatero bližnje srečanje z drugimi vozili. Premore tudi opozorilnik pred nenadno spremembo voznega pasu, deluje morda za odtenek predobro in smo zato "piskača" v mestu kaj hitro izklopili. Prepoznavanje znakov deluje dobro, sistem je tako ob pogosto nerazumno postavljenih znakih pri nas sila uporaben, avtomobil samodejno preklaplja med dolgimi lučmi, zaznava pa tudi promet okoli zadka, kar je denimo uporabno ob vzvratnem zavijanju na glavno cesto.
