"Jeti bi lahko obstajal," priznava sir David Attenborough, ugledni britanski naravoslovec in raziskovalec, čigar dokumentarce gledajo po vsem svetu. Kot dokaz je navedel odtise velikih stopal na Himalaji, najdbo dlake z neznano DNK ter zob, ki spominjajo na človeške, vendar so precej večji. Jeti bi lahko živel v prostranem himalajskem gozdu in tako ne čudi, da ga številne ekspedicije do danes še niso našle.
Ali domnevam raziskovalca in tudi preštevilnih ljudi verjamete je vaša odločitev, zagotovo pa jeti obstaja. In to ne samo eden, v Nemčiji smo videli kar dva! Na prvi pogled sta si zelo podobna, le da ima eden milejši obraz, drugi pa je bolj robat in ob tem premore čudežni gumb. V višino merita 169 cm, široka sta 179 cm, med nogama merita 258 cm, s strani jima meter pokaže 422 cm, tehtnica pa okoli tono in pol. Preveč? Sploh ne, ker seveda ne gre za jetija, urbano legendo, pač pa za Škodinega jetija.
Škoda yeti - zgodba o uspehu
Za avtomobilski svet jeti namreč obstaja od leta 2009, ko je Škoda pripeljala yetija, prvega Evropejca med križanci. O tem, kako radi so bili ljudje v njegovi družbi pričajo prodajne številke - 289 tisoč vozil, prodaja na letni pa je letos zrasla za četrtino! Kako ga tudi ne bi vzljubili, saj je bil na zunaj simpatičen in nekoliko samosvoj, v notranjosti pa je kljub skromnejšim zunanjim meram ponujal pravo razkošje za pet potnikov. Prtljažnik se je ob tem pohvalil s 405 litri prostornine, s podrto zadnjo klopjo pa vase pospravil "kombijevskih" 1.760 litrov. Tudi po vozniški plati je bil yeti hvaležen - čeprav ni bil pravi terenec, mu brezpotja nikoli niso povzročala težav, kljub nedirkaškim genom pa se je dobro spopadel tudi z avtocestnimi širjavami.
Iz enega sta nastala dva yetija
Po štirih uspešnih letih je zdaj je napočil čas za lepotne popravke (predvsem na nosu), tehnične in varnostne dodatke (do devet zračnih vreč, pomočnik za parkiranje, zaznavanje voznikove utrujenosti), čistejše motorje (skupaj sedem, štirje dizelski), štiri nove barve in bogatenje opreme (prva Škoda s kamero zadaj, vstop brez ključa) - sploh ker konkurenca (Chevrolet trax, Dacia duster, Opel mokka, Peugeot 2008, Renault captur, Suzuki SX-4 S-cross) ni spala. Čehi so se ob tem zavedali, da dobro blago nima smisla preveč spreminjati, a so ob tem najbrž pozorno spremljali poprodajo svojega kompaktnega SUV. Tako se jim je utrnila ideja: "Namesto enega, kupcem ponudimo dva različna yetija! Običajnega elegantnega za mestno 'džunglo' in robustnega Outdoor za prava brezpotja in terenske izkušnje."
Posamezni kupci se namreč vozijo zgolj po urejenih cestah, se pretežno ustavljajo v nakupovalnih centrih ter na brezpotja le redko zapeljejo, spet drugi pa si vsakdanjik ali prosti čas težko predstavljajo brez blata, kamenja, vej in ob drugačnih vonjavah, kot smo jih vajeni pred mestnimi butiki, galerijami in trgovskimi centri. Rečeno - storjeno, v obeh primerih pa so oddaljenost od tal (18 cm), motorji, menjalniki (pet- ali šeststopenjski ročni, šest- ali sedem stopenjski DSG) in pogon (dvokolesni ali štirikolesni s peto generacijo Haldex sklopke) enaki.
Spremembe predvsem na nosu, zadaj pomični sedeži
Prvi yeti se je sicer izkazal kot vsestranski sopotnik, zdaj pa so pri Škodi bolj poudarili njegov dvojni karakter. Oba yetija sta glede na predhodnika dobila drugačen, bolj svež in hišno prepoznaven obraz, na nosu je tudi novo logo, spremenjena, bolj oglata sta žarometa, posamezne različice pa krasijo LED dnevne luči in prvič tudi biksenonski žarometi. Drugačne so še meglenke, prednja maska in odbijači, kjer se pokažejo razlike med obema yetijima.
V mestni različici so popolnoma v barvi karoserije, v terenski pa so izpostavljeni deli nelakirani in bolj robati, opcijsko je moč naročiti tudi posebno zaščito za podvozje. Več prostora v kabini lahko "pridelamo" s pomikom treh posamičnih sedežev zadaj za 15 cm, kar lahko prtljažni prostor poveča za skoraj sto litrov, ali pa ponudi več prostora za noge potnikov zadaj. Opcijsko se prednji sovoznikov sedež lahko zloži v uporabno mizico ali omogoči prevoz daljših predmetov, prostor v prtljažniku pa je deljiv in ponuja obilico odlagalnih površin.
Yeti je lahko tudi zelo eleganten
V notranjosti vlada germanski red, vse je na svojem mestu, posamezni deli armaturne plošče, uporabljeni materiali in rešitve pa ponujajo izkušnjo za stopničko višjega razreda. Voznikov delovni prostor kakšnih opaznejših sprememb sicer ni bil deležen, nov je volanski obroč, na voljo so novi materijali in barvne kombinacije oblazinjena ter dekorirnih elementov, malce zastarelo pa deluje grafika na sredinskem na dotik občutljivem zaslonu. Potnikom je na voljo veliko število odlagalnih površin, eleganco po želji poudarita zatemnjena ali steklena streha, vonj po prestižu pa yetiju vdahne različica Laurin & Klement, kjer ob bogati opremi kraljuje usnje.
Kombinacija s štirikolesnim pogonom je odlična
Novega yetija v mestni podobi smo sprva preizkusili po cestah v okolici nemškega Düsseldorfa, stokilometrska razdalja z najmočnejšim 2.0 TDI motorjem (125 kW/170 KM) in štirikolesnim pogonom pa je pokazala vse odlike yetija. Avto praktično takoj zleze pod kožo, odličen pogon pa se je brez težav spopadal s spolzkimi cestami nemškega podeželja - ko so prednja kolesa zgubljala stik s podlago se je navor hitro in po potrebi močno prenašal tudi na zadnji kolesni par. Občasen skok z urejenih cest na travo, makadam ali v gozd je ponudil dodatno mero užitkov, yeti je iz povsod prišel brez kmečke pomoči in traktorjev, nekoliko podhranjene so se nam zdele zgolj zavore. A k temu so nekaj botrovale tudi zmogljivosti preizkusnega yetija, saj do stotice pospeši v 8,4 sekunde in doseže dobrih 200 km, ob tem tehta 1.540 kg. V Sloveniji bo najbrž največ povpraševanja po dvokolesno gnanem in šibkejšem 2.0 TDI motorju z 81 kW (110 KM), pod njim je 1.6 TDI Greenline s 77 kW (105 KM), stopničko višje pa 2.0 TDI s 103 kW (140 KM).
Yeti Outdoor se znajde tudi na težkem terenu
Do off-road zgledno urejenega poligona smo prišli ravno še pravi čas, da so nas seznanili s ključnimi značilnostmi robustnejše različice yetija. Če so na zunaj razlike zares majhne, smo v notranjosti takoj opazili magični gumb z nedvoumnim napisom OFF ROAD.
Ob pritisku nanj se yeti spremeni v navzgor plazečo se in v navzdol zelo kontrolirano gibajočo se pošast. Pri tem mu pomaga elektronska regulacija dviganja in spuščanja vozila, ki s pomočjo zaviranja in plina uravnava hitrost ter bdi nad zdrsavanjem pogonskih koles. V dodatno oporo pogonu pri terenskih pohajkovanjih je tudi elektronska zapora diferenciala, ki je zaprla usta tudi zadnjim nejevernim Tomažem. Robustni yeti je na strmih ter blatnih vzponih in spustih, vodnih kopelih, vzdolžnih nagibih, skalah in vejah ter ostalih preprekah dokazal, da lahko parira tudi bolj pristnim terencem.
Trije bencinski motorji
Na poti do letališča smo se presedli v najmočnejšega bencinarja, 1.8 TFSI različico s 118 kW (160 KM), ki je na voljo zgolj s štirikolesnim pogonom. Ta do stotice potrebuje 8,4 sekunde in doseže okroglih 200 km/h. Avto se je vnovič izkazal z udobnostjo, neravnine je dovolj dobro in nič kaj trdo požiral, počutje pa je bilo daleč od tistega v terenskih ali celo dostavnih vozilih. Pravi družinski spremljevalec. Za slovenski trg bosta najbrž bolj zanimiva šibkejša 1.2 TSI (77 kW/105 KM) in 1.4 TSI (90 kW/122 KM) motorja, ki se ponašata s kombinirano porabo nekaj več kot šestih litrov goriva.
- Škoda yeti - cenik (0 KB)
Po koliko bo yeti pri nas?
Škoda yeti je avto, ki ga zaradi njegove narave lahko hitro vzljubiš. Če se upošteva še terenske sposobnosti ter udobje in prostornost za celotno družino, potem ne čudi njegov uspeh.
- Škoda yeti Outdoor - cenik (0 KB)
Na slovenske ceste pripelje čez dober mesec, na voljo bodo tri običajne stopnje opreme (active, ambition in elegance) ter luksuzni L&K. Outdoor je za okoli 150 evrov dražji od mestnega yetija, najcenejši štirikolesno gnani yeti pa stane 21.723 evrov.
