Stiska množičnih avtomobilskih proizvajalcev v Evropi in veliki apetiti nemške prestižne trojice vodijo v skrajnosti. Množične znamke, predvsem francoski Peugeot, Citroën in Renault, tudi nekateri drugi, bilance in prodajo rešujejo z vstopom v prestižni razred avtomobilov z nekaterimi nišnimi modeli z boljšo in bolj inovativno opremo ter drznejšimi oblikovalskimi in tehničnimi prijemi. V prestižnem delu trga iščejo boljšo prodajo in zaslužke, s katerimi bi radi pokrpali izgube na upadajočem evropskem trgu.
BMW ob boku Volkswagnu in Citroënu
Nemška prestižna trojica BMW, Mercedes-Benz in Audi, ki s prodajo vsak od 1,3 do 1,6 milijona vozil na leto pravzaprav niso več tako nišni prestižni proizvajalci, pa v želji po rasti prodaje sestopajo v nižje razrede z bolj preprostimi in cenejšimi avtomobili. Smernice vodijo do neizogibnega. Tako se denimo BMW 1, mercedes-benz razredov A in B ter audi A1 in A3 na trgu vse pogosteje srečujejo s svojimi manj prestižnimi tekmeci in še pogosteje z nišnimi modeli množičnih proizvajalcev. V prvi vrsti s Citroënovo luksuzno podznamko DS, peugeotom RCZ, bolj razkošno opremljenimi različicami opla insignie, bogato opremljenim fordom titanium, v prihodnje pa vignale, skoraj vsemi volkswagni in še novim renaultom espaceom, ki se bo z novo zasnovo oddaljil od klasičnih enoprostorcev.
Med znamkami vse manjše vsebinske razlike
Tekmeci pa se hkrati približujejo nemški trojici z vse boljšo vsebino, bogato opremljenostjo, drznimi oblikami - torej privlačno ponudbo za še vedno razumno ceno. Razlike so vse manjše, tako pri cenah kot pri tehnologiji. Na zadnje vpliva tudi to, da že 60 odstotkov sestavnih delov v Evropi razvijejo dobavitelji avtomobilski industriji, in ne proizvajalci sami, zato ni nič nenavadnega, če se pod pokrovom peugeota, citroëna, minija in BMW ali pa renaulta, dacie in mercedes-benza skriva v osnovi enak, morda le v podrobnostih oziroma nastavitvah različen motor.
Nemci za zdaj bolj uspešni
Prvi rezultati mešanja prestižnih in množičnih znamk se že kažejo, za zdaj v prid nemškim izdelovalcem, ki sestopajo v nižje cenovne razrede. Nemška trojica je v prvem letošnjem polletju pridobila skoraj odstotno točko tržnega deleža, vsi trije skupaj imajo 15,6 odstotka evropskega trga. BMW je prejšnji mesec prav zaradi cenejše serije 1 in velikanskih popustov v prodaji prehitel italijanski Fiat, ki prodaja predvsem poceni avte. In to na trgu z dolgotrajnim upadom kupe moči. Mercedes-Benz pa je septembra dosegel zgodovinsko rekordno prodajo, saj je med kupce spravil kar 143 tisoč avtomobilov. Največ so k temu uspehu pripomogli modeli nižjega cenovnega razreda A, B in CLA, ki se vozijo na enaki osnovi, imajo cenejši prednji pogon v primerjavi z drugimi mercedesi s pogonom zadaj ter stanejo od 20 do 30 tisoč evrov.
V Sloveniji je letošnji tržni delež nemških prestižnih znamk polovico manjši kot v Evropi - sedemodstoten, kar je sicer na ravni minulega leta. A vse tri omenjene znamke, še posebej BMW s starejšimi in tudi novimi modeli, se cenovno vse bolj približujejo neprestižnim znamkam in tako ustvarjajo cenovni pritisk na Volkswagen, Opel, Ford, tudi Renault in druge znamke, ki jim prevzemajo kupce.
Tudi Citroën zna prodajati dražje avte
Med množicami priljubljene znamke so ob tem letos v Evropi večinoma izgubljale tržni delež. Pozitivni učinki strateških sprememb pa se pri nekaterih vseeno kažejo. Citroën je denimo prestižno podznamko DS, pod njo ponuja drzne modele DS3, DS4 in DS5, predstavil leta 2009. Letos pa omenjeni trije modeli pomenijo že 19 odstotkov evropske in deset odstotkov globalne prodaje Citroëna. V Sloveniji sveži modeli DS, tako pravijo pri PSA Slovenija, dosegajo od osem do deset odstotkov prodaje te znamke, kar pomeni, da so tudi slovenski kupci pripravljeni plačati več za bolj drznega in inovatinega citroëna.
