Črno-beli svet je lahko odprt ali zaprt … Dobro je, da obstaja različnost, ker uniformiranost vodi v otrplost, krutost, nikakor pa ne k napredku. V moji zgodbi so lonci živi ljudje. Iz njih prihaja hrana, ki nam daje udobje vonjav in arom. In nas ohranja pri življenju. Da bi to doživeli, moramo lonce pokriti, a občasno tudi odkriti. Če tega ne naredimo, ostanemo prikrajšani za to edinstveno doživetje, ki se nikoli ne ponovi v enaki obliki.

Obrtnik oziroma artist, to je tako imenovani chef, ima privilegij, da lahko vdihuje raznovrstne vonjave in arome vsak dan. Toda le, če odkrije lonec.   

V teh dneh sem obiskoval in sodeloval na gourmet akademiji pri velikem mojstru, a tako enostavnem chefu – Janezu Bratovžu v Restavraciji JB. Da ne dolgovezim … lonce je takoj odkril in umaknil vse pokrovke. Informacije in skrivnosti so začele nesebično kipeti, saj »tajna nije tajna, ako bar malo nije javna«.

Aktiviral sem svojo vedoželjnost in nemudoma začel postavljati vprašanja. Na vsa moja poizvedovanja je chef Janez stresal dragocene odgovore kar iz rokava, brez držanja fig v žepu. Odprl se je kot kuharska knjiga in nesebično delil znanje in spretnosti, sam pa sem vse to kot piščanec vsrkaval in skrbno spravljal v svoje predale.  

Ob predvidenih temah – svinjska ušesa in potrebušina, ostrige, nojevo meso, riba romb, artičoke, pasternak – je chef Janez vsake toliko odskočil in tako mimogrede navrgel še, kako se pripravlja kis iz malin, ocvrta polenta ali ajda, čips iz ribje kože, prah iz sušene plave ribe, čips iz topinamburja …

Po večurnem aktivnem sodelovanju v omenjeni gourmet instituciji sem se odločil, da moram nemudoma odmakniti pokrovko z lonca in deliti, modno rečeno »šerati«, pridobljeno znanje, arome in vonjave. Nujno!

Vselej se sprašujem, zakaj se nekateri kuharji bojijo deliti svoje »avtorske pravice«. Zakaj je ego močnejši od njih in jim ne dovoli, da bi se lonci odkrili? Taki kuharji živijo s parolo »svojega ne damo, a tuje hočemo«.

Picasso, Rembrandt ali Dali mi lahko vse pojasnijo in dajo svoje panele, barve in platno, toda zaman, je odpel veliki Frank Sinatra: »I did it my way.« Vsi nosimo v sebi svojo osebnost, pa če skrivamo to ali ne, in končni cilj je vedno drugačen.     

Moje sporočilo je: če želimo postati večji, močnejši, uspešnejši in originalnejši, odprimo pokrovke in delimo. Več nas bo, bolj bomo polni znanja in spretnosti. Meje lahko premikamo le, če bomo imeli odkrite lonce. Hvala ti, odprti Janez.