Evropa bo tudi letos šibka, prodaja avtov naj bi sicer rasla, a njihova proizvodnja se bo najverjetneje krčila, pravijo slovenski avtodobavitelji, ki se zaradi omenjenih razmer vse bolj naslanjajo na svoje kupce, ki so usmerjeni na izvoz iz Evrope, predvsem na Kitajsko in v ZDA.
Globalna navzočnost je danes nujna, če želiš preživeti in rasti, je splošno mnenje večjih avtomobilskih dobaviteljev v Sloveniji. Zato ni nenavadno, da se Hella Saturnus in Iskra Mehanizmi, skoraj v celoti izvozno usmerjeni podjetji, vse bolj ozirata po kupcih zunaj EU in tistih, ki so močno izvozno usmerjeni. Že analiza avtomobilskih proizvajalcev v Evropi potrjuje, da je posel na stari celini vse težji. Francoski proizvajalci Renault, Peugeot in Citroën ter nemška Opel in Ford so tudi lani s poslom v Evropi zaradi upada prodaje in vse bolj skromnih zaslužkov, ki so posledica cenovnih vojn, zašli v rdeče številke. Bilance in prodajne rezultate so si popravljali s prodajo avtomobilov in lahkih dostavnikov na trgih zunaj Evrope, denimo v severno Afriko, na Bližnji vzhod, Kitajsko in v ZDA. Tu je izjema Opel, saj na trgih zunaj EU nastopajo druge znamke lastnika General Motorsa. To neposredno občutijo tudi slovenski dobavitelji avtoindustriji. Rešitev je več, poleg globalne usmerjenosti jo prinašajo še izdelki z visoko dodano vrednostjo.
Hella Saturnus v širitev ponudbe in na nove trge
»Z nestabilnimi tržnimi razmerami se kosamo s pestrim portfeljem izdelkov in kupcev. Usmerjeni smo v pridobivanje visokotehnoloških projektov z višjo dodano vrednostjo. Stavimo tudi na izdelke s srednjo in visoko uporabo tehnoloških novosti, kot so prilagodljivi ksenonski žarometi, LED-žarometi in prilagodljivi LED-žarometi. Zadnji so značilni za znamke Lamborghini, Porsche in Jaguar,« pojasnjuje generalni direktor Helle Saturnusa Slovenija Christof Droste, ki je še posebej vesel posla z znamkama Porsche in Jaguar, novima kupcema podjetja. Droste še poudarja, da podjetje daje izjemno močan poudarek stalnim izboljšavam, tako v proizvodnji kot tudi v fazi razvoja. »Kupcem ponujamo atraktivne, inovativne izdelke, hkrati pa skrajšujemo razvojne cikle in optimiziramo razvojne stroške,« pravi sogovornik.
V katero smer vozi tehnika avtomobilskih žarometov?
Prevedeno v tehniko njihovih izdelkov, v podjetju razvijajo nove izvore svetlobe, vse več pozornosti namenjajo še optičnim sistemom, ki so vse bolj kompleksni. Po Drostejevih besedah je v tehnologiji žarometov vse več mehatronskih sistemov, kjer osnovno funkcionalnost žarometov, ki je osvetljevanje vozišča, dopolnjujejo elektronika in softverske rešitve na področju doseganja večje učinkovitosti in kakovosti osvetljevanja cestišča in objektov na cestišču in v bližnji okolici. V prihodnosti bo šel razvoj še naprej - kažejo se že možnosti za laserske svetlobne izvore, kjer bodo svetlobni tokovi še višji. Današnje tehnologije pa že omogočajo rešitve, ki prevzemajo aktivno krmilno vlogo in pri tem uporabljajo informacije o hitrosti in legi ter okolici vozila. Gre za sisteme za bolj ali manj avtonomno krmiljenje žarometov, ki se prilagajajo razmeram za vožnjo, hkrati pa ne zahtevajo aktivnega poseganja v upravljanje voznika. Kot primer Droste navaja sistem AFS (advanced frontlighting system), kjer se svetlobni snop prilagaja hitrosti vozila in smeri vožnje. V prihodnosti bodo takšni sistemi čedalje bolj povezani z inteligentnimi krmilji za obdelavo podatkov, zajetih denimo s pomočjo kamere, IR-kamere ali radarja.
Za 30-odstotno rast 20 novih projektov
Globoka vpetost v sodobne tehnologije, pridobivanje novih kupcev in globalna usmerjenost bodo Helli Saturnusu Slovenija letos omogočili precejšnjo rast. Droste je napovedal 20 novih projektov luči in meglenk, z njimi pa bo družba po lanskem desetodstotnem upadu prodaje letos dosegla 30-odstotno rast prodaje. Delno jih bodo financirali tudi z nepovratnimi sredstvi - osem milijonov evrov so jih lansko jesen dobili od slovenske vlade.
Upad prodaje aparatov nadomestili z avtodeli
Marjan Pogačnik, glavni direktor in največji lastnik Iskre Mehanizmov iz Lipnice pri Kropi, se strinja z Drostejem o smernicah pri gibanju izvoza, zato se tudi sam vse bolj usmerja h kupcem z globalnim dosegom. Predvsem k tistim, ki so navzoči v državah BRIK. Pogačnik, ki izdeluje dele za radarski tempomat (sistem, ki omogoča vzdrževanje razdalje pred spredaj vozečim vozilom) za osebna in tovorna vozila in električne aparate za gospodinjstvo in osebno nego, se sooča predvsem s priložnostmi v avtoindustriji. S 40-odstotno rastjo naročil je lani v celoti nadomestil izgubo poslov z električnimi aparati. Opaža pa, da globalne spremembe v avtoindustriji prinašajo vse bolj spolzka tla za dobavitelje delov. »Tistim, ki stavijo na klasične dele brez večje dodane vrednosti, prihodnost lahko prinese precejšnje pretrese, za dobavitelje ključnih delov z višjo dodano vrednostjo pa spremembe skoraj niso zaznavne, saj kupci proizvodnje teh delov ne morejo lokalizirati na posameznem trgu,« pravi Pogačnik, ki dele za radarski tempomat dobavlja sistemskemu dobavitelju Continental, ta pa celotne sklope prodaja proizvajalcem Daimler, BMW in drugim, predvsem izvozno usmerjenim avtomobilskim proizvajalcem.
Kako iz običajnega v razvojnega dobavitelja
Prav deli za radarski tempomat bodo podjetju tudi letos zagotovili petodstotno rast prodaje in dobička, gledano skozi količine, pa bo podjetje letos prodalo pol milijona delov za radarski tempomat, 67 odstotkov več kot lani. »Pot do razvojnega dobavitelja ni lahka, za naše podjetje je preskok do te faze pomenil enega večjih premikov tako v metodi dela kot v sistemu razmišljanja,« dodaja Pogačnik in pojasnjuje, da je izjemnega pomena že prvi korak do tega cilja - kupec mora dobiti občutek, da področje obvladajo. V drugi fazi je potrebno še tesnejše sodelovanje s kupcem ter podrobno načrtovanje izdelka in postopkov, poleg cene izdelka pa kupcu vselej predstavijo tudi stroške razvoja in razkrijejo tudi sestavo cene. »Tako pregledna oblika dela je v obojestransko korist in skoraj nujna za takšne razvojne projekte,« poudarja.
Javna agencija SPIRIT Slovenija bo skupaj z Avtomobilskim grozdom Slovenije (ACS) jutri v Fiatu v Torinu organizirala Dan slovenskih avtodobaviteljev. Na dogodku se bo s posameznimi deli in rešitvami predstavilo 20 slovenskih avtomobilskih dobaviteljev, njihov cilj pa je znova obuditi tesnejše vezi in tudi skleniti posle za dobavo delov. Po besedah predsednika ACS Dušana Bušena so slovenska podjetja v preteklosti že dobavljala Fiatu v Italiji, povezava Fiata in General Motorsa pred 15 leti pa je vezi prekinila, zato so trenutne dobave na zelo skromni ravni. »Priložnosti so velike, saj so Fiatove tovarne v Italiji razmeroma blizu, veliko možnost za rast pa daje tudi Fiatova lastniška povezava z ameriškim Chryslerjem,« dodaja Bušen.
