Letošnja lestvica v primerjavi z lansko prinaša precej visokih skokov posameznih bogatašev. Ti se v grobem delijo na tiste, ki so velike premike dosegli z odličnim poslovanjem, tiste, ki so znali borznega bika zgrabiti za roge, in tiste, ki so poskočili zaradi razkritja dodatnih podatkov.
Gazele
Med tiste, ki so se močno povzpeli zaradi izjemne rasti svojih podjetij, je lastnik Sportine Group Bahtijar Bajrović. Čeprav je trgovinica na Bledu iz začetka devetdesetih let zrasla v podjetje z več kot tisoč zaposlenimi, podjetje še vedno lepo raste. Bajrovića pa posluh za posel žene naprej. Pred kratkim se je podal v nove vode, turizem, v kratkem pa naj bi v Slovenijo pripeljal tudi verigo coffee shopov. Zato je pričakovati, da se bo na lestvici zasidral na visokih mestih.
S še večjimi rastmi se lahko pohvalijo nekateri sicer nekoliko manjši podjetniki kot Bajrović. Janez Ajlec je z ženo in tremi hčerami iz nekdanjih hlevov ustvaril solidno proizvodnjo plastičnih oken in senčil. Lepa rast ključnih kazalnikov poslovanja je oceno v primerjavi z lani povzdignila kar za 250 odstotkov. Družina Ajlec pa nima le podjetniške žilice, temveč tudi socialni čut, saj so lani postali priznani tudi kot družini prijazno podjetje. Janez Ajlec je eden redkih, ki uvrstitev na lestvico razume kot potrditev, da dobro dela.
Prav tako znana podjetnika, ki sta si z uspešnim delom prislužila 239-odstotno rast premoženja, sta Filip in Zdenka Remškar, lastnika Smart Coma. Izjemna poskočnost prihodkov in dobička tega visokotehnološkega podjetja, ki se ukvarja s sistemsko integracijo in z razvojem sistemov, ki služijo elektronskemu komuniciranju, sta tudi odraz razcveta v panogi. Čeprav sta zakonca Remškar vodenje podjetja prepustila dolgoletnemu sodelavcu, sta še vedno precej vpeta v posel. Pred časom sta si omislila nov "hobi", podjetniški inkubator, kjer svoja znanja in izkušnje, pa tudi denar, posredujeta mladim z dobrimi idejami.
Krepko je poskočil tudi Tone Strnad s svojimi podjetji, zlasti Medisom, ki prodaja zdravila, medicinske pripomočke in opremo. Čeprav je velik skok tudi posledica vključitve dodatnih družb v vrednotenje, pa je pričakovati, da se bo tudi v prihodnje zaradi staranja prebivalstva in vse bolj nezdravega načina življenja zadržal na visokih mestih.
Svoje premoženje sta krepko povečali še dve družini, Snežič in Krč. Tudi Mirko Tuš je razdaljo pred drugouvrščenim na lestvici še povečal deloma tudi zaradi rasti svojih podjetij.
"Toreadorji"
Rast tečajev na domači in tujih borzah v lanskem letu pa je obogatila zlasti finančne družbe. Borznega bika je znal najbolje izkoristiti lastnik Ilirike Igor Štemberger, ki mu je premoženje zraslo kar za 366 odstotkov. Sledita mu solastnika Publikuma Dean Čendak z 198-odstotno rastjo in Zvone Taljat z okoli 121-odstotno. No, pri teh smo upoštevali tudi nekatere naložbe, ki so nam lani ušle. Malce manj kot Čendak je svoje premoženje povečal tudi Tomaž Butina iz KD Group, znan predvsem kot ustanovitelj najstarejšega vzajemnega sklada pri nas KD Galileo.
Nova razkritja
Izjemen, kar okoli 400-odstoten skok na naši lestvici je zabeležil finančnik Dari Južna z ženo Vesno. Pristala sta na častitljivem petem mestu, vendar ne toliko zaradi dobrih časov na borzah kot zaradi vključitve premoženja liechtensteinske družbe Admark Trust v naše vrednotenje. Čeprav je razlog za ustanovitev družb v davčnih oazah tudi zakrivanje lastništva, na podlagi indicev lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da ta družba pripada prav zakoncema Južna. Zaradi razkritja premoženja v oazi, tokrat na Cipru, je poskočila tudi ocena vrednosti premoženja Franca Gajška. Največji skok kvišku, kar za dobrih 500 odstotkov, pa je naredil predsednik uprave SCT Ivan Zidar, ki se je pred kratkim skupaj s kolegoma Hildo Tovšak iz Vegrada in Dušanom Črnigojem iz Primorja znašel v kriminalistični preiskavi zaradi suma korupcije. S koncentracijo lastništva v podjetju Glotis je postal njegov 75-odstotni lastnik in tako povsem obvladuje največjo gradbeno družbo pri nas. Tako se je z dna lestvice zavihtel v zgornjo tretjino.
Za dobrih 200 odstotkov več kot lani pa smo naračunali Tomažu Ročniku, saj smo odkrili, da ima poleg številnih manjših podjetij v lasti tudi skoraj četrtino velenjske družbe Era.
Koga ni več
Kar okoli tretjina lanskih bogatašev se letos ni uvrstila na našo lestvico. Razlog večinoma ni slabše poslovanje, temveč to, da so jih izpodrinili drugi podjetniki, ki imajo boljše rezultate. Poglejmo samo nekatere, ki so sami pripomogli k zdrsu z lestvice.
Medijsko bo najbrž najbolj odmeval odhod Rajka Hrvatiča, ki se v javnosti rad postavi z lepimi dekleti in hitrimi avtomobili. Poslovanje njegovega igralnega salona Carneval sicer niso pretresali kaki posebni dogodki, vendar pa sta stagnacija prihodkov in upad dobička botrovala 31- odstotnemu upadu naše ocene in zdrsu z lestvice.
Dramatičen upad naše ocene sta doleteli dve družini, Galičič in Pišljar. Prva ima v lasti podjetje TDV, ki se ukvarja s trgovino z medicinsko-tehničnimi pripomočki na slovenskem trgu, specializiranimi za diabetes. Čeprav se obolenja z omenjeno boleznijo povečujejo, so prihodki ostali na približno isti ravni kot leto prej, dobička je bilo komaj za vzorec, kar je našo oceno znižalo za okoli 80 odstotkov.
Presenetljiv je morda padec Pišljarjevih. Bilance podjetja Les iz Rovt res niso obetavne - prihodki so leta 2006 za okoli petino zmanjšali, na dva milijona evrov, dobička pa je bilo le še za desetino tistega iz leta poprej. Vendar pa je Marjan Pišljar znan po spretnem žongliranju z zemljišči v Ljubljani. Bil je tudi med tistimi nepremičninskimi investitorji, ki so ljubljanski občinski upravi donirali (on 100.000 evrov) v zameno za kak posel.
Močan upad je zabeležil tudi Avdulah Ramčilovič, potem ko so se na zahtevo ljubljanskega župana trgovci morali umakniti z veletržnice ob Viatorju & Vektorju.
Avtorica članka: Bojana Humar
Članek je bil objavljen v reviji Manager, april 2008
