Mah, kje je še pokojnina ...

Prej ko začnemo varčevati, več denarja se nam bo z leti nabralo in priboljšek po upokojitvi bo večji, pravi teorija; toda mladi imajo pred sabo številne druge, bolj vidne cilje, zato se s tem, kaj bo čez 50 let, resnično še ne obremenjujejo. Kdaj sploh začeti varčevati za pokojnino in kako?

»Ko slišim besedo pokojnina, si mislim, raje ne razmišljaj o tem, itak je ne boš imela,« ustreli 19-letna Katja Komatar. Mladi sicer vedo, da je pokojnina dohodek, ki ga prejmeš od države po koncu delovne dobe, in prav tako se zavedajo, da bo varčevanje zanjo nujno, a večina si zdaj s tem ne beli glave. »Mislim, da je varčevanje za pokojnino pomembno, a to me še ne skrbi, ker sem še mlad,« razmišlja 16-letni Zan Sudar. »Do pokojnine je res še daleč,« se mu pridružuje tudi 16-letni Jakob Škofic.

Vemo, da moramo varčevati, a ...

Čeprav je upokojitev za mlade oddaljena najmanj 50 let in se večina v svoji zgodnji mladosti s tem res ne ukvarja, pa se naši mladi anketiranci zavedajo, da bo za pokojnino treba varčevati. Celo več - to se jim zdi nujno. Pa varčujejo? Tega večina ne počne. Zdaj imajo druge »težave«. Nimamo rednega dohodka, privarčevani denar porabljamo za študij, smo še premladi, da bi to počeli, naštevajo naši anketiranci. »Nikoli ne veš, kolikšna bo tvoja pokojnina in ali boš z njo sploh lahko shajal, zato je varčevanje pomembno,« se zaveda 18-letna Neža Gogala, a kljub temu tega ne počne. Tudi polnoletna Maša Pelko ne varčuje, saj se ji zdi, da ji še ni treba, in zaradi tega se še ne obremenjuje. »Čeprav bi se verjetno morala,« ugotovi potem, ko smo ji postavili vprašanje. »Upam, da bom imel čim višjo pokojnino,« si želi Jakob. Za to željo pa nič ne naredi, češ da nima dohodka, ki bi ga lahko vlagal v ta cilj. O varčevanju za pokojnino imajo mladi sicer različna mnenja. »Varčevanje je potrebno za nekatere slabše plačane delavce,« poudarja Aljoša Sirk. Šestnajstletnik ne varčuje, saj je prepričan, da mu ni treba, češ da ima zagotovljeno delovno mesto v družinskem podjetju.

Upam, da bom imel lepo pokojnino

Kakšna bo višina pokojnine, ne vedo niti zaposleni, dokler se ne upokojijo, kaj šele mladi, ki sploh še niso stopili na trg dela. Pa vendar, preverili smo razmišljanja mladih o pričakovanih višinah njihovih pokojnin. »Mislim, da je ne bom imela,« je kratka Katja. »Moja pokojnina bo nizka, saj upokojenci že zdaj nimajo visokih pokojnin,« je prepričana Maša. Ob tem jo skrbi, da pokojnine morda sploh ne bo imela. Strinja se tudi Jakob, ki ne ve, ali bo pokojnino sploh imel, saj se vse vsak dan spreminja. »Upam, da bom imela lepo pokojnino in se bo dalo z njo živeti, a glede na razmere v Sloveniji tega zdaj res ne morem vedeti,« razmišlja Neža. »Vse skupaj je precej odvisno od tega, kako dobro plačo bom imel oziroma na kako visokem položaju bom,« meni Tim Unuk. Aljoša, ki pravi, da ima zajamčeno službo v družinskem podjetju, je optimističen: »Če prevzamem mesto direktorja v podjetju, bo pokojnina dobra, sicer pa se bom moral potruditi.«

Vsega so krivi odrasli

To, da mlade pokojna ne skrbi preveč, ni tako zelo alarmantno. »Tudi mi pri 20, 25 letih nismo veliko razmišljali o tem, kako bo čez 40 let,« pravi Alojz Šket iz kadrovske agencije Atama. Današnje generacije se ne razlikujejo veliko od njegove, a mladina danes veliko več ve, večji sta analitična sposobnost in sposobnost kritične presoje, dodaja. Ob tem poudarja, da ne verjame stereotipu, da mladi premalo razmišljajo o prihodnosti. »Dramatizirati bi morali dejstvo, da današnje generacije niso sposobne ponuditi primernih rešitev. To bodo prihodnje generacije prisiljene popraviti in prepričan sem, da tudi bodo,« opozarja Šket.

Bi za pokojnine otrok morali varčevati starši?

Čeprav nekateri finančni strokovnjaki, zlasti ameriški, kjer imajo drugačen pokojninski sistem kot pri nas, pravijo, da bi morali za pokojnino otrok začeti varčevati že starši, in to takoj, ko otroka položijo v zibelko. Takšno razmišljanje je slovenskim staršem precej tuje, saj številni ne varčujejo niti za lastno pokojnino. »Starši se morajo zavedati, da živimo v času, ko država breme za socialno in finančno varnost vse bolj prelaga na ramena posameznika,« opozarja Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec. Po njegovem mnenju je pametno že ob načrtovanju družine oziroma ob rojstvu otroka začeti varčevati za njegovo finančno osamosvojitev. »Sredstva lahko varčujemo za financiranje šolanja, za začetni polog za nepremičnino... Za kaj natančno jih bomo porabili, je odvisno od razvoja življenjskih dogodkov, morda jih bodo mladi plemenitili in jih potem namenili za lastno pokojnino,« dodaja.

Poigrajmo se še z izračuni. Starši bi morali 18 let varčevati vsak mesec po 51 evrov, da bi lahko financirali mesečno štipendijo v višini današnjih 330 evrov za pet let študija. Stopnja varčevanja za otroke je odvisna od družinskega proračuna in drugih ciljev. Vsekakor pa 20 evrov na mesec ne bo dovolj niti za osnovno štipendijo, kaj šele za prvo nepremičnino ali pokojnino, opozarja Vezovišek. Povsem dovolj je, da starši svojim otrokom omogočijo pridobitev izobrazbe in znanja, tudi vrednot, da potem mladi sami poskrbijo za primerno pokojnino, meni Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A.

Kateri varčevalni cilj je bolj pomemben

Mladi so od upokojitve oddaljeni več desetletij. V vsem tem času je pred njimi kup življenjskih finančnih izzivov. Katerim bi morali posvetiti največ pozornosti in kdaj? Poznamo več vrst finančnih ciljev. Osnovna delitev je glede na ročnost - kratko-, srednje- in dolgoročni, pri čemer je jasno, da smo bolj osredotočeni na tiste, ki so nam bližje, manj pa razmišljamo o tistih, ki so oddaljeni še vrsto let, kot je pokojnina, pojasnjuje Vezovišek. Druga delitev je glede na pomembnost cilja. Poznamo osnovne, ki jih moramo doseči, realne, ki jih na podlagi kakovostno izdelanega osebnega finančnega načrta lahko dosežemo, in sanjaške, ki jih bomo zelo težko dosegli, dodaja. In v katero kategorijo sodi varčevanja za pokojnino? »Pokojnina se šteje med osnovne cilje, prav tako šolanje,« je prepričan Vezovišek. Kaj pa streha nad glavo? Slovenci namreč menimo, da moramo biti lastniki nepremičnin. »Večina Slovencev bi varčevanja za lastno stanovanje umestila med osnovne cilje, dejansko pa sodi med realne. Nekateri vse življenje živijo v najemu, kar s finančnega vidika sploh ni slaba odločitev, je pa odvisno od lokacije bivanja in urejenosti nepremičninskega trga,« odgovarja finančni svetovalec. Med realne cilje sodijo tudi varčevanje za nakup avtomobila, za počitnice, medtem ko so počitniške hiše, jahte in podobno že sanjarije. »Najprej moramo poskrbeti za osnovne, nato realne, in če se pokaže priložnost, tudi za sanjaške cilje,« poudarja.

Kdaj začeti varčevati za pokojnino

Pri mladih so prednostni cilji pokrivanje tekočih potreb, pokojnina je zanje zelo oddaljena, pojasnjuje Peter Filipič. Poudarja pa, da je pomembno, da se mladi zavedajo, da bodo morali v svoje finančne načrte vključiti tudi varčevanja za pokojnino. To mladi, vsaj naši anketiranci, zelo dobro vedo, a hkrati v ta cilj še niso pripravljeni vlagati svojega denarja. Kdaj je torej pravi čas, da odpremo postavko varčevanje za pokojnino v finančnem načrtu? »Mladi naj začnejo varčevati vsaj v drugem desetletju svoje zaposlitve, ko si pokrijejo svoje najosnovnejše potrebe,« svetuje Filipič. Varčevanje za pokojnino je dolgotrajen proces. Dokler je medgeneracijska solidarnost zagotavljala pokojnine v višini 70 odstotkov povprečnih plač, je bilo varčevanje za pokojnino kot nekakšen priboljšek k pokojnini, danes pa je takšno varčevanje nuja, saj mora posameznik zaradi zniževanja odstotkov izračuna pokojnine nadomestiti četrtino pokojnine, še opozarja Filipič.

Kako se lotiti varčevanja

Temeljno pravilo upravljanja osebnih financ govori o tem, da bi morali že od prvega prihodka vsak mesec dajati 10 odstotkov na stran, torej varčevati za dolgoročne cilje, med katerimi je na prvem mestu pokojnina, svetuje Vezovišek. »Tisti, ki bodo to pravilo spoštovali in privarčevanega denarja ne bodo porabili za financiranje kakšnega izrednega dogodka ali želja, kot so boljši avto ali večje stanovanje, s pokojnino ne bodo imeli težav,« pravi. Kam z denarjem, pa je že druga stvar. Obstaja namreč nevarnost, da izberemo napačni finančni produkt za tako dolgotrajno varčevanje, še opozarja.

Čeprav se mladi danes res ne ukvarjajo s tem, kaj bo čez 50 let in kakšno bo njihovo življenje v pokoju, pa je spodbudno že to, da se zavedajo, da bo višina pokojnine predvsem v njihovih rokah. Zato ni nič narobe, če se s tem vprašanjem začnejo ukvarjati čim prej. Recimo že ob prvi zaposlitvi. Takrat naj si izdelajo osebni finančni načrt - določijo cilje in kako jih dosegati. Nič ne pade z neba in vsekakor je bolje, da imamo vrabca v roki kot pa goloba na strehi, kajne?

Povzeto po reviji Moje finance iz priloge Mladi in denar.

Članek je bil objavljen v prilogi Mladi in denar v reviji Moje finance.