Kako najti idejo za svoj posel

Članek je bil objavljen v prilogi Mladi in denar v reviji Moje finance. Gre za projekt finančnega opismenjevanja mladih. Več na www.mladi-denar.si.

Mladi so polni idej, kako bi lahko služili denar; dijaka Urh in Svit bi recimo razvijala aplikacije, Nina in Erazem fotografirala, Simon bi organiziral komercialne dogodke, Nika ponujala pomoč starejšim, Blendor bi imel nišne restavracije in kavarne, lastni teater... Od ideje do uspešnega posla je dolga pot; številni pa pogrnejo že na prvi točki, torej pri razvoju prave ideje; kako jo torej sploh poiskati?

Številni mladi fantazirajo, da bodo, ko bodo veliki, imeli svoj posel in da bodo sami svoji šefi. Posla ne moreš imeti, če nimaš podlage, torej dobre poslovne ideje. Znati jo moraš razviti, nadgraditi, se prilagoditi in - najpomembneje - potem znati tudi prodati. To lepo dokazuje primer največjega slovenskega serijskega inovatorja Petra Florjančiča, ki je patentiral 400 izumov in jih ustvaril še tisoč, ki jih ni niti patentiral; uresničeno pa je bilo 41 idej. Torej takšnih, ki so dejansko tudi zaživele na trgu. Med njimi so plastična zadrga, pršilnik na steklenički za parfum, ­vžigalnik s prižiganjem ob strani, avtomobilska zračna blazina. »Dobra ideja nima nobene vrednosti, če se ne lotimo uresničevanja,« opozarja Matija Goljar iz pospeševalnika mladinskega podjetništva Ustvarjalnik, ki izvaja podjetniške krožke za mlade. Goljar ocenjuje, da mladi na splošno nimajo dobrih podjetniških idej, čeprav jim jih ne manjka. »Prva ideja je navadno katastrofalna ne glede na to, kdo je inovator. Ideja postane dobra šele sčasoma, ko se razvije, ko jo začnemo preverjati na trgu, ko dobimo mnenja uporabnikov ... Pomemben je postopek od prve ideje do dobre ideje - in prav to se da naučiti,« pojasnjuje.

Neumnih idej ni

Pri iskanju idej se nikoli ne smemo omejevati, tudi če se zdijo komu na prvi pogled mogoče povsem neumne, se jim vsi smejijo in podobno. Iz takšnih idej in razmišljanja, ki je drugačno, namreč pogosto nastanejo najboljše rešitve, opozarja Tina Pucer, finančna svetovalka in avtorica 11. poglavja v priročniku za učitelje krožka Mladi in denar, ki nosi isti naslov kot ta članek. Zato priporoča, da vzamete list papirja in nanj zapišete čim več različnih zamisli, pa tudi če so nekatere povsem nezanimive ali nenavadne, morda na prvi pogled neuresničljive ali mejijo že na znanstveno fantastiko. »Navajeni smo, da imamo ali prav ali narobe - tako kot v šoli, kjer so odgovori pravilni ali napačni. Žal (ali na srečo) naš svet ni črno-bel, zato je treba biti pripravljen na stalno prilagajanje in spreminjanje izhodiščnega mnenja,« dodaja Goljar.

Google že imamo

Mladim ni treba narediti novega Googla ali Facebooka. Raje naj začnejo s čim malim in se prek tega učijo, svetuje Samo Lubej, podjetnik in osebni finančni svetovalec. »Ideje mladih so prezapletene,« ugotavlja Matija Goljar. Ob tem navede primer - kadar rešujejo problem z dežjem, si predstavljajo, da bodo zgradili Tadž Mahal, a dovolj bi bilo že postaviti šotor. »V podjetništvu je treba začeti z malimi koraki in postopno spreminjati izdelek do končne oblike. Prvi iphone ni imel bluetootha, eBay se je začel kot spletna stran za izmenjevanje figuric PEZ, Instagram so najprej uporabljali hipsterji ... Zdaj vse te uporablja ves svet. Če bi že takoj hoteli ponuditi izdelek ali storitev, ki je za vse in vsakogar, bi nedvomno propadli,« dodaja Goljar.

Neuspeh ni poraz

V ZDA se propad neke poslovne ideje ali bankrot podjetja razume kot ena od poti do uspeha. Zato se porazov ne bi smeli bati, ampak se iz njih učiti. Tudi Lubej je recimo sodeloval pri projektih, ki so propadli. »Prava učna ura pomanjkanja raziskave trga, ki je bila zelo draga, je bil projekt Fondovi.hr. To je bil poskus postaviti podoben portal, kot so bili vzajemci.com v Sloveniji, tudi na Hrvaškem. Podjetje je po dveh, treh letih zamrlo, ker je takrat hrvaški trg skladov deloval povsem drugače kot slovenski,« se spominja. Propadlo je tudi njegovo projektno podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo po pošti in direktnim marketingom. »Večinski lastnik je bil tuji sklad tveganega kapitala, ki je zašel v težave in zato dal nalog, da podjetje zapremo - likvidiramo. Iz zdravih delov tega podjetja je nato nastal Verus, ki se ukvarja z organizacijo poslovnih dogodkov,« dodaja.

Pridnost je ovira

Naši mladi anketiranci pravijo, da ideje imajo, pri uresničevanju pa jih spremlja kar nekaj ovir ali izgovorov, da se jih ne lotijo - recimo denar, birokracija, lenoba, pomanjkanje časa... »Pogosta ovira pri uresničenju idej je pomanjkanje pridnosti,« opaža Goljar pri dijakih v podjetniških krožkih, ki jih vodi Ustvarjalnik. »Pri mladi generaciji navadno vidimo, da imajo vse na pladnju, a se vseeno ne lotijo izvedbe ali pa obupajo, preden se stvar sploh zares začne. Ta generacija ima strahovite težave pri doseganju svojih ciljev, ker kar čaka, da jo bo vse doletelo in da bodo drugi naredili stvari namesto nje,« je kritičen. Zato poudarja, da je glavnina dela na njihovih podjetniških krožkih posvečena učenju mehkih veščin, motivaciji, razbijanju strahu pred neuspehom... »Verjamem, da se da to rešiti z dvema stvarema: da mladim čim prej omogočimo majhen uspeh, zaradi česar bodo pridobili samozavest, ter da jih usmerimo v projekte, ki jih veselijo,« je prepričan.

Kako torej pridemo do poslovne ideje, ki nam lahko odpre pot v podjetništvo?

Prvič: iščite težave

Vsi imamo takšne ali drugačne težave, če ne, pa nam jih nekdo ustvari. Ozrite se okoli sebe. Vse izdelke in predmete, ki jih je izdelal človek, je v nekem trenutku nekdo (podjetnik) zaznal kot poslovno priložnost oziroma težavo, jih nato izdelal ter prodal z dobičkom. »Podjetniki so s svojimi idejami in vizijami gibalo družbenega napredka in nam z zaznavanjem naših potreb in izboljšavami v vsakdanjem življenju olajšajo življenje, premikanje, komunikacijo, prehranjevanje in podobno. Podjetja in podjetniki torej rešujejo naše vsakdanje težave in v zameno dobijo plačilo,« pojasnjuje Tina Puncer. Velikokrat podjetniki dobijo idejo iz reševanja lastnih težav. »Ko sami ugotovimo, kaj nas moti ali muči, in najdemo rešitev za to, jo lahko začnemo ponujati tudi drugim ljudem kot izdelek ali storitev. Nikoli nimamo neke težave samo mi, ampak pogosto ista težava muči več ljudi,« pojasni Puncerjeva. O tem, kako povsem »navadni« ljudje predstavijo svoje rešitve lastnih ali svetovnih težav, se zdaj snemajo celo TV-oddaje, kot je Shark Tank (Moj posel). Cilj teh ljudi je dobiti finančna sredstva za zagon ali razširitev posla.

Težava mladih je tudi v tem, da se nikoli niso učili razmišljati z vidika reševanja težav, opozarja Goljar. V šoli mlado generacijo navajajo pomnjenja informacij in njihovega ponavljanja, medtem ko je problemskega razmišljanja premalo. »V šoli 90 odstotkov časa odgovarjaš na faktografska vprašanja, na podjetniških krožkih pa 90 odstotkov časa rešuješ konkreten poslovni problem. Mladi na takšnih krožkih dobijo izziv, pri iskanju rešitve pa se morajo znajti sami,« dodaja.

Drugič: izhajajte iz lastnih talentov in sposobnosti

Velikokrat slišimo, da je neki uspešen podjetnik začel posel iz svojega hobija, z lastnimi talenti in sposobnostmi. Med njimi je recimo tudi Igor Akrapovič, ki je kot mulec dirkal z motorjem, in ko je ugotovil, da izpušni sistem ni dober, je naredil svojega. Danes te izpušne sisteme prodaja po vsem svetu. Tudi naši anketiranci razmišljajo, da bi se posla lotili iz neke svoje strasti, recimo dijaka Nina in Erazem bi fotografirala. Če obvladaš matematiko ali šah, lahko ponujaš inštrukcije, če se ljubiteljsko ukvarjaš z izdelavo nakita, bi lahko vodil delavnice, če si dober v športu, lahko vodiš vadbo... Tudi če nimaš nekih konkretnih sposobnosti in znanj, pa imaš recimo rad pse, lahko ponudiš sprehajanje psov, če uživaš na vrtu, lahko vrtnariš, pospravljaš, popravljaš računalnike, se pogovarjaš s starostniki..., našteva Puncerjeva.

Tretjič: brskanje med idejami, ki že obstajajo

Velikokrat se splača pobrskati, kaj so že odkrili drugi ljudje po svetu, in nato »uvoziti« poslovno idejo, izdelek ali storitev oziroma jo prilagoditi za slovenski trg, svetuje Puncerjeva. Pri tem je treba biti pozoren na pravice intelektualne lastnine, uporabe licenc in blagovne znamke. »Po svetu moraš hoditi z odprtimi očmi. Obiskati gospodarstva in kulture, ki so bolj razviti ali pa vsaj drugačni od naših. Ne nazadnje Slovenija ni prav vrhunsko razvita in zato se 'zunaj' najde ogromno idej, ki so že dokazano uspešne, treba jih je samo prilagoditi in prinesti v Slovenijo. In to večinoma delam tudi sam,« se strinja Samo Lubej.

Omenimo primer prenosa poslovne ideje: spletna stran za skupinske nakupe Groupon iz Chicaga je bila prva tovrstna stran leta 2008. V Slovenijo je to idejo prvi pripeljal BigDeal, potem pa je konkurenca začela rasti kot gobe po dežju (1nadan, Kolektiva, Privošči.si in podobni). Ideje za posel lahko poiščemo z googlanjem ali na različnih spletnih straneh, kjer se predstavljajo nove poslovne ideje (entrepreneur.com; joyfullyjobless.com, ted.com...). Ni pa nujno, da bo ideja, ki je v tujini uspešnica, uspešna tudi pri nas. Zato je treba prej testirati trg.

Testiranje ideje

Ko idejo imamo, jo moramo testirati na trgu. To storimo najpreprosteje tako, da opravimo raziskavo med prijatelji, sorodniki, znanci ..., svetuje Puncerjeva. Ob tem opozarja, da se je treba zavedati, da je včasih njihovo mnenje lahko povsem drugačno od razmišljanja množice na trgu. Zato je treba preveriti širše. Možnosti za to je več, sodobna tehnologija pa omogoča, da to naredi s čim nižjimi stroški. Kako? Puncerjeva navaja primer: izdelek, ki je uspešnica v tujini, bi začeli prodajati tudi v Sloveniji, ne vemo pa, ali bo prodaja pri nas uspešna. Test opravimo tako, da v spletnem oglasniku objavimo oglas za ta izdelek in ugotovimo, kakšno je zanimanje zanj. Vsak klic oziroma zanimanje zabeležimo, morebitnim kupcem pa povemo, da jim bomo izdelek dobavili v določenem času. Če je zanimanja veliko, se odločimo, da gremo v posel, sicer ne. Če se odločimo za posel, moramo prej ustanoviti in registrirati svoje podjetje. Več o tem pa v naslednji številki priloge Mladi in denar.

Članek je bil objavljen v prilogi finančnega opismenjevanja Mladi in denar v reviji Moje finance (članek Kako najti idejo za svoj posel).