Članek je bil objavljen v prilogi Mladi in denar v reviji Moje finance. Gre za projekt finančnega opismenjevanja mladih. Več na www.mladi-denar.si.
Mladi so polni idej, kako bi lahko služili denar; dijaka Urh in Svit bi recimo razvijala aplikacije, Nina in Erazem fotografirala, Simon bi organiziral komercialne dogodke, Nika ponujala pomoč starejšim, Blendor bi imel nišne restavracije in kavarne, lastni teater... Od ideje do uspešnega posla je dolga pot; številni pa pogrnejo že na prvi točki, torej pri razvoju prave ideje; kako jo torej sploh poiskati?
Številni mladi fantazirajo, da bodo, ko bodo veliki, imeli svoj posel in da bodo sami svoji šefi. Posla ne moreš imeti, če nimaš podlage, torej dobre poslovne ideje. Znati jo moraš razviti, nadgraditi, se prilagoditi in - najpomembneje - potem znati tudi prodati. To lepo dokazuje primer največjega slovenskega serijskega inovatorja Petra Florjančiča, ki je patentiral 400 izumov in jih ustvaril še tisoč, ki jih ni niti patentiral; uresničeno pa je bilo 41 idej. Torej takšnih, ki so dejansko tudi zaživele na trgu. Med njimi so plastična zadrga, pršilnik na steklenički za parfum, vžigalnik s prižiganjem ob strani, avtomobilska zračna blazina. »Dobra ideja nima nobene vrednosti, če se ne lotimo uresničevanja,« opozarja Matija Goljar iz pospeševalnika mladinskega podjetništva Ustvarjalnik, ki izvaja podjetniške krožke za mlade. Goljar ocenjuje, da mladi na splošno nimajo dobrih podjetniških idej, čeprav jim jih ne manjka. »Prva ideja je navadno katastrofalna ne glede na to, kdo je inovator. Ideja postane dobra šele sčasoma, ko se razvije, ko jo začnemo preverjati na trgu, ko dobimo mnenja uporabnikov ... Pomemben je postopek od prve ideje do dobre ideje - in prav to se da naučiti,« pojasnjuje.
Neumnih idej ni
Pri iskanju idej se nikoli ne smemo omejevati, tudi če se zdijo komu na prvi pogled mogoče povsem neumne, se jim vsi smejijo in podobno. Iz takšnih idej in razmišljanja, ki je drugačno, namreč pogosto nastanejo najboljše rešitve, opozarja Tina Pucer, finančna svetovalka in avtorica 11. poglavja v priročniku za učitelje krožka Mladi in denar, ki nosi isti naslov kot ta članek. Zato priporoča, da vzamete list papirja in nanj zapišete čim več različnih zamisli, pa tudi če so nekatere povsem nezanimive ali nenavadne, morda na prvi pogled neuresničljive ali mejijo že na znanstveno fantastiko. »Navajeni smo, da imamo ali prav ali narobe - tako kot v šoli, kjer so odgovori pravilni ali napačni. Žal (ali na srečo) naš svet ni črno-bel, zato je treba biti pripravljen na stalno prilagajanje in spreminjanje izhodiščnega mnenja,« dodaja Goljar.
Google že imamo
Mladim ni treba narediti novega Googla ali Facebooka. Raje naj začnejo s čim malim in se prek tega učijo, svetuje Samo Lubej, podjetnik in osebni finančni svetovalec. »Ideje mladih so prezapletene,« ugotavlja Matija Goljar. Ob tem navede primer - kadar rešujejo problem z dežjem, si predstavljajo, da bodo zgradili Tadž Mahal, a dovolj bi bilo že postaviti šotor. »V podjetništvu je treba začeti z malimi koraki in postopno spreminjati izdelek do končne oblike. Prvi iphone ni imel bluetootha, eBay se je začel kot spletna stran za izmenjevanje figuric PEZ, Instagram so najprej uporabljali hipsterji ... Zdaj vse te uporablja ves svet. Če bi že takoj hoteli ponuditi izdelek ali storitev, ki je za vse in vsakogar, bi nedvomno propadli,« dodaja Goljar.
Neuspeh ni poraz
V ZDA se propad neke poslovne ideje ali bankrot podjetja razume kot ena od poti do uspeha. Zato se porazov ne bi smeli bati, ampak se iz njih učiti. Tudi Lubej je recimo sodeloval pri projektih, ki so propadli. »Prava učna ura pomanjkanja raziskave trga, ki je bila zelo draga, je bil projekt Fondovi.hr. To je bil poskus postaviti podoben portal, kot so bili vzajemci.com v Sloveniji, tudi na Hrvaškem. Podjetje je po dveh, treh letih zamrlo, ker je takrat hrvaški trg skladov deloval povsem drugače kot slovenski,« se spominja. Propadlo je tudi njegovo projektno podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo po pošti in direktnim marketingom. »Večinski lastnik je bil tuji sklad tveganega kapitala, ki je zašel v težave in zato dal nalog, da podjetje zapremo - likvidiramo. Iz zdravih delov tega podjetja je nato nastal Verus, ki se ukvarja z organizacijo poslovnih dogodkov,« dodaja.
Pridnost je ovira
Naši mladi anketiranci pravijo, da ideje imajo, pri uresničevanju pa jih spremlja kar nekaj ovir ali izgovorov, da se jih ne lotijo - recimo denar, birokracija, lenoba, pomanjkanje časa... »Pogosta ovira pri uresničenju idej je pomanjkanje pridnosti,« opaža Goljar pri dijakih v podjetniških krožkih, ki jih vodi Ustvarjalnik. »Pri mladi generaciji navadno vidimo, da imajo vse na pladnju, a se vseeno ne lotijo izvedbe ali pa obupajo, preden se stvar sploh zares začne. Ta generacija ima strahovite težave pri doseganju svojih ciljev, ker kar čaka, da jo bo vse doletelo in da bodo drugi naredili stvari namesto nje,« je kritičen. Zato poudarja, da je glavnina dela na njihovih podjetniških krožkih posvečena učenju mehkih veščin, motivaciji, razbijanju strahu pred neuspehom... »Verjamem, da se da to rešiti z dvema stvarema: da mladim čim prej omogočimo majhen uspeh, zaradi česar bodo pridobili samozavest, ter da jih usmerimo v projekte, ki jih veselijo,« je prepričan.
Kako torej pridemo do poslovne ideje, ki nam lahko odpre pot v podjetništvo?
Prvič: iščite težave
Vsi imamo takšne ali drugačne težave, če ne, pa nam jih nekdo ustvari. Ozrite se okoli sebe. Vse izdelke in predmete, ki jih je izdelal človek, je v nekem trenutku nekdo (podjetnik) zaznal kot poslovno priložnost oziroma težavo, jih nato izdelal ter prodal z dobičkom. »Podjetniki so s svojimi idejami in vizijami gibalo družbenega napredka in nam z zaznavanjem naših potreb in izboljšavami v vsakdanjem življenju olajšajo življenje, premikanje, komunikacijo, prehranjevanje in podobno. Podjetja in podjetniki torej rešujejo naše vsakdanje težave in v zameno dobijo plačilo,« pojasnjuje Tina Puncer. Velikokrat podjetniki dobijo idejo iz reševanja lastnih težav. »Ko sami ugotovimo, kaj nas moti ali muči, in najdemo rešitev za to, jo lahko začnemo ponujati tudi drugim ljudem kot izdelek ali storitev. Nikoli nimamo neke težave samo mi, ampak pogosto ista težava muči več ljudi,« pojasni Puncerjeva. O tem, kako povsem »navadni« ljudje predstavijo svoje rešitve lastnih ali svetovnih težav, se zdaj snemajo celo TV-oddaje, kot je Shark Tank (Moj posel). Cilj teh ljudi je dobiti finančna sredstva za zagon ali razširitev posla.
Težava mladih je tudi v tem, da se nikoli niso učili razmišljati z vidika reševanja težav, opozarja Goljar. V šoli mlado generacijo navajajo pomnjenja informacij in njihovega ponavljanja, medtem ko je problemskega razmišljanja premalo. »V šoli 90 odstotkov časa odgovarjaš na faktografska vprašanja, na podjetniških krožkih pa 90 odstotkov časa rešuješ konkreten poslovni problem. Mladi na takšnih krožkih dobijo izziv, pri iskanju rešitve pa se morajo znajti sami,« dodaja.
Drugič: izhajajte iz lastnih talentov in sposobnosti
Velikokrat slišimo, da je neki uspešen podjetnik začel posel iz svojega hobija, z lastnimi talenti in sposobnostmi. Med njimi je recimo tudi Igor Akrapovič, ki je kot mulec dirkal z motorjem, in ko je ugotovil, da izpušni sistem ni dober, je naredil svojega. Danes te izpušne sisteme prodaja po vsem svetu. Tudi naši anketiranci razmišljajo, da bi se posla lotili iz neke svoje strasti, recimo dijaka Nina in Erazem bi fotografirala. Če obvladaš matematiko ali šah, lahko ponujaš inštrukcije, če se ljubiteljsko ukvarjaš z izdelavo nakita, bi lahko vodil delavnice, če si dober v športu, lahko vodiš vadbo... Tudi če nimaš nekih konkretnih sposobnosti in znanj, pa imaš recimo rad pse, lahko ponudiš sprehajanje psov, če uživaš na vrtu, lahko vrtnariš, pospravljaš, popravljaš računalnike, se pogovarjaš s starostniki..., našteva Puncerjeva.
Tretjič: brskanje med idejami, ki že obstajajo
Velikokrat se splača pobrskati, kaj so že odkrili drugi ljudje po svetu, in nato »uvoziti« poslovno idejo, izdelek ali storitev oziroma jo prilagoditi za slovenski trg, svetuje Puncerjeva. Pri tem je treba biti pozoren na pravice intelektualne lastnine, uporabe licenc in blagovne znamke. »Po svetu moraš hoditi z odprtimi očmi. Obiskati gospodarstva in kulture, ki so bolj razviti ali pa vsaj drugačni od naših. Ne nazadnje Slovenija ni prav vrhunsko razvita in zato se 'zunaj' najde ogromno idej, ki so že dokazano uspešne, treba jih je samo prilagoditi in prinesti v Slovenijo. In to večinoma delam tudi sam,« se strinja Samo Lubej.
Omenimo primer prenosa poslovne ideje: spletna stran za skupinske nakupe Groupon iz Chicaga je bila prva tovrstna stran leta 2008. V Slovenijo je to idejo prvi pripeljal BigDeal, potem pa je konkurenca začela rasti kot gobe po dežju (1nadan, Kolektiva, Privošči.si in podobni). Ideje za posel lahko poiščemo z googlanjem ali na različnih spletnih straneh, kjer se predstavljajo nove poslovne ideje (entrepreneur.com; joyfullyjobless.com, ted.com...). Ni pa nujno, da bo ideja, ki je v tujini uspešnica, uspešna tudi pri nas. Zato je treba prej testirati trg.
Testiranje ideje
Ko idejo imamo, jo moramo testirati na trgu. To storimo najpreprosteje tako, da opravimo raziskavo med prijatelji, sorodniki, znanci ..., svetuje Puncerjeva. Ob tem opozarja, da se je treba zavedati, da je včasih njihovo mnenje lahko povsem drugačno od razmišljanja množice na trgu. Zato je treba preveriti širše. Možnosti za to je več, sodobna tehnologija pa omogoča, da to naredi s čim nižjimi stroški. Kako? Puncerjeva navaja primer: izdelek, ki je uspešnica v tujini, bi začeli prodajati tudi v Sloveniji, ne vemo pa, ali bo prodaja pri nas uspešna. Test opravimo tako, da v spletnem oglasniku objavimo oglas za ta izdelek in ugotovimo, kakšno je zanimanje zanj. Vsak klic oziroma zanimanje zabeležimo, morebitnim kupcem pa povemo, da jim bomo izdelek dobavili v določenem času. Če je zanimanja veliko, se odločimo, da gremo v posel, sicer ne. Če se odločimo za posel, moramo prej ustanoviti in registrirati svoje podjetje. Več o tem pa v naslednji številki priloge Mladi in denar.
1. Iščite probleme
Zapišite katero od lastnih težav in kako ste jo rešili ter komu bi lahko to rešitev še ponudili.
Zapišite čim več težav, ki potrebujejo neki izdelek ali storitev kot rešitev. Pri tem si predstavljajte, da pri iskanju rešitev nimate nobenih omejitev (ne finančnih, ne časovnih, ne prostorskih). Ko najdete težavo in možno rešitev, odgovorite na spodnja vprašanja:
• Kaj je vaš izdelek ali storitev?
• Že kdo prodaja kaj podobnega?
• Zakaj bo nekdo kupil prav vaš izdelek ali storitev?
• Kdo bodo vaše stranke?
• Kako boste izdelek prodali?
2. Talenti, sposobnosti
• Vprašajte se, v čem ste dobri. Če obvladate matematiko, lahko ponudite inštrukcije, če ste ustvarjalni, vodite delavnice za izdelavo nakita.
• Vprašajte se, katere stvari najraje počnete. Na primer: sprehajanje psov, smučanje, vrtnarjenje, popravljanje računalnikov, pogovarjanje s starostniki ...
3. Brskajte med idejami, ki že obstajajo
Poiščite takšne, ki so uspešne v tujini, in jih prilagodite slovenskemu trgu; na spletu je predstavljenih precej idej, preverite trg, morda bi bile uspešne tudi pri nas.
4. Idejo testirajte, samo tako boste vedeli, ali je prava ali jo bo treba prilagoditi, spremeniti ...
Vir: Tina Puncer, Priročnik za učitelje finančnega izobraževanja mladih
Erazem Paravinja, 17 let:
»Imam idejo, in sicer fotografiranje dogodkov. S fotografijo se že ukvarjam, imam tudi opremo. Mislim, da bi bila edina težava pri uresničitvi te ideje preboj na trg. Ovira je tudi starost, saj še nisem polnoleten, kar bi mi otežilo vstop v klube, kjer je zahtevana starost vsaj 18 let.«
Urh Zavodnik, 17 let:
»Stalno poslušamo o tem, naj začnemo sanjati že dovolj zgodaj, zato smo se s prijatelji odločili za malo večji projekt. Prijatelj, ki obiskuje srednjo šolo za računalništvo, naj bi skrbel za razvoj aplikacije, jaz, ki me podjetništvo zanima, pa za prodajo oziroma oglaševanje aplikacije. Imeli smo že kar nekaj dobrih idej, a bi zanje potrebovali tudi začetni kapital, ki ga kot mulci nimamo, zato jih nismo mogli uresničiti. Denar je bila torej največja ovira. Tudi če bi imeli denar, bi nas bilo strah vlagati v stvar, o kateri nismo stoodstotno prepričani. Zdaj imamo idejo o aplikaciji, za katero ne potrebuješ veliko denarja. Zaslužki v svetu računalništva so precej veliki. Seveda ne ciljamo na milijarde in milijone, a menimo, da se da z oglasi v aplikacijo tudi dobro zaslužiti. Pa tudi če je to sto evrov, saj je to za 17-letnika veliko.«
Nina Petrič, 18 let:
»Podjetniških idej imam veliko. Recimo fotografiranje aktov, organiziranje delavnic za pomoč posameznikom z različnimi težavami kot nekakšne skupinske terapije. Ukvarjala bi se tudi z alternativnim zdravljenjem. Toliko, kot je idej, je tudi ovir. Recimo prevelika konkurenca, pa tudi to, da ljudje zaradi pomanjkanja časa, trme, občutka, da jim nič ne bo v pomoč, sploh ne opazijo, da lahko rešijo svoje težave. Ovira je tudi birokracija.«
Svit Komel, 17 let:
»Imam idejo, a je ne želim razkriti, ker jo bo potem uporabil kdo drug. Je pa povezana z razvijanjem aplikacij in šovbiznisom, morda snemanje filmčkov in serij za Youtube. Za zdaj je ta ideja le v glavi. Ta hip imam kot dijak toliko drugih skrbi, da ne razmišljam o tem, kako služiti keš. To je pravzaprav slabo. Moja največja ovira je predvsem pomanjkanje časa. Za programiranje, snemanje potrebuješ veliko časa, da obvladaš. Druga težava bi bila tudi oprema, ki jo za to potrebuješ.«
Alja Primožič, 17 let:
»Trenutno nimam nobene konkretne ideje ali vizije, ki bi mi pomagala pri zaslužku denarja. Verjetno bi se lahko zaposlila v kakšnem lokalu, zaračunavala za inštrukcije. A dokler od tega ni odvisna moja eksistenca, mi je dovolj prostovoljno delo. Ker pravzaprav nimam nobene konkretne podjetniške ideje, bi rekla, da je to tudi moja največja ovira.«
Simon Debeljak, 17 let:
»Ta hip inštruiram angleščino, zanima pa me tudi organiziranje komercialnih dogodkov. Za zadnje pa priznam, da se mi ne ljubi.«
Blendor Sefaj, 20 let:
»Imam več idej. Od malih nišnih restavracij in kavarn do malo večjih servisov za podjetja, vmes se najde še kaj v slogu vodenja bloga in družabnih omrežij, spletnega oglaševanja, vodenja svojega lastnega teatra... Pri uresničevanju vseh teh idej me nič ne omejuje, razen v tem trenutku lenoba in alociranje mojih trenutnih resursov v druge, večinoma nepomembne stvari. Imam kratek koncentracijski razpon, večinoma sem premalo fokusiran in imam preveč želja, idej. Postati bi moral bolj discipliniran, organiziran, osredotočen. Nekaterih idej se že lotevam in jih uresničujem, nekatere pa so še v predalu, bodo pa v razmeroma bližnji prihodnosti ugledale luč sveta.«
Nika Dizdarević, 16 let:
»Mogoče bi mladi lahko poskusili s pomočjo starejšim, začeli bi lahko pri svojih sosedih. Šli bi k njim na dom, jim malo pospravili, mogoče celo skuhali kosilo, šli namesto njih v trgovino, z njimi poklepetali... Tako bi nekomu popestrili dneve, od tega pa bi imeli tudi sami nekaj. Mislim, da za to ni nobenih konkretnih ovir. Je pa res, da me je malo strah, kako bi se oseba, ki bi ji ponudila takšno pomoč, odzvala. Mogoče bom vseeno poskusila.«
Erazem Paravinja, 17 let:
»Imam idejo, in sicer fotografiranje dogodkov. S fotografijo se že ukvarjam, imam tudi opremo. Mislim, da bi bila edina težava pri uresničitvi te ideje preboj na trg. Ovira pa je tudi starost, saj še nisem polnoleten, kar bi mi otežilo vstop v klube, kjer je zahtevana starost vsaj 18 let.«
Tina Puncer, osebna finančna svetovalka: »Pri iskanju idej se nikoli ne smemo omejevati, tudi če se zdijo komu na prvi pogled mogoče povsem neumne, se jim vsi smejijo in podobno. Iz takšnih idej in razmišljanja, ki je drugačno, namreč pogosto nastanejo najboljše rešitve.«
Foto: Sandi Baumkirher
Matija Goljar, vodja mladinskega podjetniškega pospeševalnika Ustvarjalnik: »Predlanskim sta k meni prišla fanta in rekla, da razvijata mobilno igro za učenje podjetništva. Ideja je bila popolnoma neizvedljiva in vsi smo jima govorili, da iz te moke ne bo kruha. Danes eden izmed njiju vodi dijaški sklad tveganega kapitala (ki se še ustanavlja), drugi pa razvija tipkovnico, ki se sama polni z elektriko od pritiska tipk in za katero se zanima Logitech. Bistvo ni v ideji, bistvo je v vztrajnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti mladih.«
Foto: Sandi Baumkirher
Samo Lubej, podjetnik, start-up menedžer in poslovni angel ter osebni finančni svetovalec: »Idejo, za katero sem argumentirano ocenil, da je vredna razvoja in vložka, razvijem do neke vnaprej določene stopnje zrelosti. Recimo "market lider" v svoji panogi v Sloveniji. Ko smo približno tako daleč, pogledam, kdo bi bil pripravljen kupiti takšno podjetje, včasih pa se to ve že na začetku. Donosnost se ne meri v odstotkih, ampak v faktorjih glede na vložek. Sodeloval sem v devetih start-upih. Od tega je uspešnih pet, ki zaposlujejo več kot 60 ljudi in imajo letni promet okoli štiri milijone evrov (Vzajemci, Verus, Creditexpress, SOM, Finančni center).«
Foto: Barbara Reya
Članek je bil objavljen v prilogi finančnega opismenjevanja Mladi in denar v reviji Moje finance (članek Kako najti idejo za svoj posel).