Večina ljudi ne razkazuje vsega svojega premoženja in najbogatejši v tem niso nobena izjema. Zato imajo lahko povsem legitimne osebne razloge, žal pa ljudje pogosteje skrivajo premoženje zaradi manjših davčnih bremen ali izogibanja zakonskim obveznostim, ki izhajajo iz obvladovanja družbe.
Slovenija ima še precej zakonskih lukenj, kar omogoča lastnikom podjetij oziroma osebam, ki podjetja dejansko obvladujejo, prikrivanje resničnega lastništva. Najpogostejše oblike, s katerimi poskušajo prikriti lastništvo, so prepleteno lastništvo, prinosniške delnice, upravljanje premoženja iz davčnih oaz in držav, ki ne obveščajo o davčnih zavezancih, in tudi tihi družbeniki.
Med tiste, ki so doslej skrbno skrivali svoje premoženje, sodijo tudi notarji. Vendar bodo morali po spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu svoje prihodke za lani razkriti že kmalu.
Tihega družbenika, ki je blizu managementa Pivovarne Laško, ima verjetno Kolonel. Pivovarna Laško je družba, ki je v preteklosti najpogosteje izigravala slovensko zakonodajo in izkoriščala skromno pravno prakso v gospodarstvu. Kar nekaj let je družbi uspevalo prepričevati nadzorne in pravosodne organe, da družbe v krogu Infonda Holdinga, Centra naložb in skupine Pivovarna Laško niso povezane, čeprav je večina dejanj kazala ravno nasprotno.
Kolonel je družba, ki jo je leta 2006 ustanovil odvetnik Pavel Zajc in je bila takoj po ustanovitvi prodana sedanji lastnici Danijeli Rakovič. Edini namen ustanovitve družbe, ki ima sicer vpisano dejavnost poslovnega svetovanja, je bil nakup Centra naložb, ki se je leta 2006, ko je bila objavljena prva ponudba za prevzem, imenoval še Infond Holding 1.
Konec leta 2006 je imel Kolonel okrog 9,8 milijona evrov sredstev, skoraj vsa so pomenila naložbo v Center naložbah. Lastnega kapitala je imel le približno 10.000 evrov, kar 9,7 milijona evrov pa je imela družba konec leta 2006 kratkoročnih finančnih obveznosti. Tihi družbenik Kolonela, ki je skoraj brez lastnega kapitala, je oseba, ki je dala jamstvo za najetje 9,7 milijona evrov posojila. Po vsej verjetnosti je v ozadju vodstvo pivovarne z Boškom Šrotom na čelu. Sicer pa je Pivovarna Laško oziroma njena uprava uporabljala tihe družbenike že pri prevzemu Pivovarne Union, ko je ves čas izigravala določila zakona o prevzemih. ;">
Težko je določiti lastništvo, še bolj pa vrednost deleža tudi v družbah, ki imajo velike medsebojne deleže. S poslovnega vidika pomeni prepleteno lastništvo predvsem tveganje za posojilodajalce, saj je dejanska posojilna sposobnost precej manjša od predstavljene. Na srečo teh podjetij se večina slovenskih poslovnih bank razmeroma slabo poglobi v sestavo lastniško povezanih skupin.
Med tiste z močno prepletenim lastništvom sodijo družbe okoli NFD, ki jih obvladuje Stanislav Valant, in družbe v krogu DZS, ki ga obvladuje Bojan Petan. Stanislav Valant je uradno lastnik le družbe Vasin, ki ima desetodstotni delež v družbi za upravljanje NFD. V tej ima 35,7-odstotni delež NFD Holding. Ta je tudi lastnik četrtine Finetola, ki pa ima petino delnic NFD Holdinga.
V klobčiču lastniško prepletenih podjetij so še Fidina, katere ustanovitelji so zaposleni v družbi za upravljanje NFD. Fidina je lastnica četrtine Maksime Investa in 37 odstotkov Finetola. Krog pa sklepa CBH, nekdanja borznoposredniška družba, ki je lastnica četrtine Maksime Investa. CBH lastniško obvladujejo NFD Holding, Maksima Invest in Etol. ;">
Petan parkiran pri skrbnikih
Tako imenovana parkirišča so postala v zadnjem obdobju nekoliko manj priljubljena, potem ko je v nekaj primerih propadlo zavezništvo. Zelo pogosto parkirišče so hčerinske družbe borznoposredniških hiš in bank, pa tudi nekdanje pooblaščene investicijske družbe. Navadno je šlo pri tovrstnih primerih za vzajemno zamenjavo interesnih delnic, tako da prijateljska družba ni bila obremenjena s posojilom, ki bi lahko razkrilo dejanskega lastnika.
V zadnjem času so postale priljubljeno mesto skladiščenja delnic tudi tuje skrbniške banke. Že med prevzemom Leka je bilo veliko govoric, da so dejanski lastniki delnic, katerih skrbnik je bila Bank Austria, slovenski državljani. Lani se je kot tovrstna težava pojavil delež delnic Term Čatež, ki je bil v skrbništvu avstrijske banke. Pogosto pa se kot "skrbnik" v zadnjem času pojavljata tudi hrvaška Privredna banka in Hrvatska poštanska banka; pri njiju naj bi približno osem odstotkov Term Čatež parkiral DZS z Bojanom Petanom na čelu. Kupovanje po skrbniku ni sporno le zaradi prikrivanja lastništva, ampak je vprašanje tudi, ali dejanski lastniki s tem ne poskušajo prikriti davčnih obveznosti. ;">
Čedalje več slovenskih premožnih ljudi pa zaradi davčnih ugodnosti svoje premoženje seli v davčne oaze in države, ki imajo nižjo davčno stopnjo. Takšno početje ima v določenih pogledih omejene ugodnosti, saj lahko v primeru poslovanja s podjetji v davčnih oazah nastane dvojno davčno breme. Med prvimi, ki je svoje premoženje prenesel iz Slovenije, je bil Darko Horvat, ki je večji del Aktive preselil na Nizozemsko. Ta je za vlagatelje zanimiva zaradi navezave z Nizozemskimi Antili, ki ne poznajo večine davkov.
Nizozemska se sama nima za davčno oazo, precej naklonjena pa je svojemu otočju. Zato je dokaj pogost pojav verižnega lastništva, ko družba z Nizozemskih Antilov ustanovi družbo na Nizozemskem, nizozemska družba pa lahko povsem normalno brez davčnih sankcij posluje v osrednji Evropi.
Podoben "status" kot Nizozemska ima tudi Ciper, ki je član EU, vendar pa je precej bolj davčno liberalen kot večji del Evrope. Seveda pa je tudi na Cipru za zdaj še zagotovljena tajnost podatkov o lastnikih podjetij. Na njem imata sedež Ampelus Holding, katerega dejavnost je usklajena z interesi Igorja Laha, in Kingshouse Investments, ki je verjetno v lasti Branka Drobnaka. Na Cipru ima sedež tudi ena izmed družb z imenom Facig, ki je po naših podatkih v lasti Franca Gajška.
Priljubljeno "letovišče" slovenskih premožnežev je tudi Luksemburg, kjer je med drugim sedež družbe Towra. Njeno lastništvo smo na podlagi več indicev pripisali Bogdanu Pušniku. Belokranjski poslovnež Dari Južna pa je svoje zatočišče pred davki našel v Liechtensteinu in skladu Admark Trust. Ta državica med Švico in Avstrijo je v zadnjem času pod precejšnjim pritiskom, saj je Nemčiji uspelo pridobiti podatke o lastnikih računov in podjetjih iz ene od bank. Seznam je že v Sloveniji. Morda bo mogoče zaradi njega najti še kakšnega bogataša, ki ga še ni na lestvici najbogatejših.;">
Davčne oaze so pravi hit
Napišite svoj komentar
Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Finance: Prijava
Prijavite se. Če še nimate podatkov za prijavo, namesto tega uporabite zavihek Registracija.
Pomoč pri prijavi: admin@finance.si
Finance: Registracija
Če podatke za prijavo že imate, namesto tega uporabite obrazec Prijava.
Z registracijo boste avtomatično prejemali bilten Novosti, ponudbe, ugodnosti in akcije Časnika Finance v vaš e-poštni nabiralnik.
Za dodatno pomoč nam pišite na admin@finance.si. Splošni pogoji so objavljeni na www.finance.si/pogoji.
Spoštujemo vašo pravico do zasebnosti!
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
Najprej se je treba osredotočiti na vrednost, šele nato na tehnologijo in način izvedbe poslovnih potreb.
