Članki

Avstrijci bi za Dars zgradil sistem za satelitsko cestninjenje

Proizvajalec tablic za elektronsko cestninjenje, avstrijski Kapsch bi sodeloval tudi pri gradnji sistema za satelitsko cestninjenje
Avtor
avtor
08.05.2008 12:50
Dopolnjeno: 08.05.2008 13:41
Čas branja: 1 min

Thomas Schöpf
"Definitivno nas zanima sodelovanje pri gradnji sistema za cestninjenje," je povedal član uprave Kapscha, Thomas Schöpf.

Avstrijsko podjetje Kapsch CarrierCom je v Sloveniji odprlo podružnico, ki se bo med drugim potegovalo za izgradnjo sistema za satelitsko cestninjenje v Sloveniji in nadgradnjo sistema železniških komunikacij na omrežje GSM-R, je danes povedal član uprave skupine Kapsch, Thomas Schöpf. To sicer ni področje Kapsch CarrierCom, vendar bo za Slovenijo ista podružnica zastopala še Kapsch TrafficCom, ki se ukvarja s sistemi za cestninjenje.

S Slovenskimi železnicami Kapsch sicer sodeluje že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, zato si veliko obeta od razpisa, ki ga pričakujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.

Kapsch že sodeluje z Darsom

Njihovo tehnologijo (razvil jo je sicer Kombitech, ki ga je Kapsch kasneje kupil) uporablja Dars pri cestninjenju ABC, za Dars pa proizvaja tudi tablice za elektronsko cestninjenje, so nam povedali na Darsu.

Skupina Kapsch je poleg Slovenije sodelovala pri gradnji sistemov za cestninjenje v nekaterih nemških predorih ter cestah po Franciji, Avstriji, Braziliji, Portugalski, Švedski, Veliki Britaniji idr.

Sodelovali bi tudi z Mobitelom in Telkomom

Kapsch CarrierCom že nekaj časa sodeluje tudi s Simobilom, zdaj ko so odprli podružnico v Sloveniji, želijo sodelovati tudi z Mobitelom in Telekomom Slovenije, je dodal Schöpf.

V Sloveniji bodo odprli tudi center znanja in tehnologij, ki bo sodeloval z univerzami, je povedal direktor slovenske podružnice, Richard Neussl.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

Preberite tudi:

27.04.2008
03.04.2008
06.03.2008
09.07.2008
16.07.2008
FINANCE
Transport in logistika
Kdo so investitorji, ki bodo v Sežani in Mariboru gradili logistične hipercentre
Transport in logistika
Transport in logistikaNataša Koražija Kdo so investitorji, ki bodo v Sežani in Mariboru gradili logistične hipercentre 1

Družba za razvoj nepremičnin Go Asset Development bo v Sežani zgradila distribucijski center za nemškega trgovca Tedi in še dva večja skladiščna centra

FINANCE
Transport in logistika
Je korona spremenila načrte za gradnjo logističnih hipercentrov v Sežani in Mariboru?
Transport in logistika
Transport in logistikaNataša Koražija Je korona spremenila načrte za gradnjo logističnih hipercentrov v Sežani in Mariboru?

Michal Buban, Go Asset: Pandemija nas ni prizadela, gradnjo obeh projektov bomo zagnali prihodnje leto

FINANCE
Transport in logistika
Reorganizacija Darsa: na cestninjenju je doslej delalo 400 ljudi, kaj bo z njimi po novem?
Transport in logistika
Transport in logistikaNataša Koražija Reorganizacija Darsa: na cestninjenju je doslej delalo 400 ljudi, kaj bo z njimi po novem? 2

Dars bo v nedeljo vklopil e-cestninjenje za tovornjake, zaposlene na starem sistemu cestninjenja bodo odpustili, večinoma pa jih bodo prerazporedili

FINANCE
Prenovite ogrevanje z vrhunsko toplotno črpalko Stiebel Eltron HPA-O Premium
OGLAS
Finance
Finance PR Prenovite ogrevanje z vrhunsko toplotno črpalko Stiebel Eltron HPA-O Premium (OGLAS)

Toplotne črpalke so v zadnjih dveh desetletjih postale izjemno priljubljene za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. Po podatkih Evropskega združenja za toplotne črpalke (EHPA) je danes samo v Evropi vgrajenih približno 20 milijonov toplotnih črpalk, do leta 2030 pa naj bi bil cilj celo 60 milijonov vgrajenih toplotnih črpalk.

FINANCE
Transport in logistika
Se je rušenje Darsovih cestninskih postaj s 50 milijonov evrov pocenilo na 30?
Transport in logistika
Transport in logistikaNataša Koražija Se je rušenje Darsovih cestninskih postaj s 50 milijonov evrov pocenilo na 30? 9

Ni čudežev: Dars je razpis razbil v dva dela, prvega ocenjujejo na 30,5 milijona evrov

FINANCE
Članki
Grenko-sladke dileme evropske pomoči
FINANCE
Članki
EU prodala prve socialne obveznice: več kot pol jih je izdanih z negativno obrestno mero
Finance
FinanceAlbina Kenda EU prodala prve socialne obveznice: več kot pol jih je izdanih z negativno obrestno mero 1

Takšen rezultat je bil mogoč, ker je povpraševanje za skoraj 14-krat preseglo ponudbo, saj ima EU prvovrstno boniteto

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti