Električni avtomobili so pred našimi vrati, čaka pa jih vrsta ovir. Subvencije zanje bodo sicer višje kot lani, infrastruktura polnilnic pa je ostarela in nezanesljiva, pogosto nedelujoča, odvisni bodo od domačega omrežja, pravi strokovnjak za elektromobilnost Željko Purgar.
V Evropi smo bili lani priče rekordni prodaji električnih in hibridnih vozil, vendar je bil slovenski prispevek bolj skromen. Morda bo letos drugače, razmišljajo pri Renaultu, Volkswagnu, BMW, Kii in Mercedes-Benzu, vsi namreč spomladi prihajajo na trg z novimi, predvsem električnimi avtomobili, tudi modeli z bencinskim in električnim motorjem na zunanje polnjenje (plug-in hibridi).
Letos 2,5 milijona evrov za električne avte in priključne hibride
»Kupcem bo od marca na voljo skupaj 2,5 milijona evrov subvencij (dva milijona za podjetja in 500 tisoč evrov za fizične kupce), predvidena višina subvencije je pet tisočakov za popolnoma električne in tri tisočake za priključne hibride. Menimo, da do konca leta sredstev ne bo zmanjkalo,« so nam potrdili na Eko skladu. Če bodo renaulti zoe, fluence Z. E., mali tweezyji, volkswagni e-golfi in e-up!, BMW i3 in i8 ter drugi res množično zapeljali na naše ceste, se bodo uporabniki spopadli s številnimi ovirami, ne le omejenim dosegom baterij med polnjenji, ki pri omenjenih avtih segajo od 37 do približno 200 kilometrov.
Kupci boste našli neustrezne ...
»V Sloveniji sicer imamo polnilnice za električne avte, a javne polnilne infrastrukture zadnji dve leti ni nihče posodabljal in usklajeval z novimi električnimi avtomobili niti ne s posodobitvami starih serijsko izdelanih avtov. Tako so danes javne polnilnice v Sloveniji nezanesljive,« pravi svetovalec za električno mobilnost v Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije Željko Purgar, ki verjame, da uvajanje električne mobilnosti povsod poteka po načelu »learning by doing«. »Gre za povsem nove tehnologije, ki jih je treba prilagajati novim spoznanjem, uporabniškim izkušnjam, ter različne elemente, ki jo tvorijo, nenehno usklajevati in izboljševati njihovo povezanost,« pojasnjuje in dodaja, da se je med znamkami problematike do zdaj celostno lotil le Renault.
... stare in neprilagojene polnilnice
»Elektrodistribucijska podjetja so se razvoja infrastrukture lotila s figo v žepu oziroma brez jasne poslovne vizije. Njihova omrežja so danes stara že dve leti, celo več. Logično je, da so zato neprilagojena električnim avtomobilom druge generacije, ki jih v marcu končno pričakujemo na slovenskem trgu,« razmere opisuje Purgar in dodaja, da so distributerji elektrike omrežje postavili s pomočjo evropskih sredstev, ob tem glasno naznanili svojo privrženost brezogljični mobilnosti, a nato prepustili infrastrukturo in njene uporabnike na milost in nemilost posameznikom, ki so znotraj podjetij odgovorni za polnilno infrastrukturo.
Anekdoti, ki opisujeta razmišljanje elektropodjetij
To najbolje dokazujejo nekatere zgodbe, že kar anekdote, pripoveduje sogovornik. »Odgovorni za polnilnice v drugem največjem slovenskem mestu se odpravi na dopust in preprosto izključi polnilna mesta, da ga ne bi kdo motil. Ali pa vam v Ljubljani in Kopru ob okvari odgovorni preprosto odgovorijo, da je to zastonj storitev in da uporabnik ne more pričakovati podpore 24 ur na dan sedem dni v tednu. Oziroma je za odpravo napake potrebnih več dni. Zdi se, kot da elektropodjetja ne verjamejo v električno mobilnost. Po eni strani tarnajo, da se jim zmanjšujejo prihodki in da imajo vse manj kupcev električne energije, po drugi strani pa niso pripravljena vložiti v stare polnilnice približno 500 evrov, da bi jih uskladila z novimi avtomobilskimi tehnologijami in se tako pripravila na začetek prodaje električne energije novemu krogu kupcev.«
Kdo je pravi uporabnik električnega avta?
Purgar pojasnjuje, da električni avto ni za vsakogar, vsaj v tej fazi še ne. Pravšnji uporabnik je trenutno le tisti, ki ima zagotovljeno lastno parkirno mesto in lasten vir električne energije. Obenem pa mora z avtomobilom na dan prevoziti zadovoljivo veliko razdaljo, da razlika v strošku za energent v doglednem času skozi leta uporabe pokrije razliko v višji nabavni ceni vozila. Prepričan je, da je električna mobilnost v Sloveniji obetavnejša kot v drugih evropskih državah, saj je več kot 50 odstotkov aktivnega prebivalstva dnevnih migrantov, torej živijo v eni občini in delajo v drugi. Med njimi jih manj kot 15 odstotkov uporablja javni potniški promet. Ob tem ti dnevni migranti živijo razpršeno zunaj velikih urbanih območij, v eno-, dvo- in manjših večstanovanjskih objektih z zagotovljenim parkirnim mestom in lastnim virom električne energije.
Tipičen kupec ima hišo, do službe prevozi 50 kilometrov ...
Tipičen slovenski kupec električnega avtomobila, ki bo zagnal množičnost električne mobilnosti, je lastnik hiše, tudi manjše vrstne hiše, ki se vsak dan v službo pelje v kraj, oddaljen do 50 kilometrov. Tovrstnih morebitnih kupcev pa pri nas ni malo. Če bi lahko baterije polnili v službi, bi se krog morebitnih kupcev razširil na tiste, ki se v službo v eno smer vozijo tudi do sto kilometrov, a to omogočajo le najnovejši električni avti.
Z državnimi spodbudami za nakupe zelenih vozil so šli trenutno najdlje v Franciji. Vlada bo tako od aprila vsem tistim, ki bodo svoje 13 let in več staro dizelsko vozilo zamenjali za električno, pomagala z do deset tisoč evri, kupcem novega hibrida pa bo namenila do 6.500 evrov subvencije. Električni renault zoe, bližnji sorodnik clia, bi tako namesto 22.400 stal 12.400 evrov, nissan leaf pa bi se z 18.090 pocenil na 14.390 evrov. Električni prerod doživlja Nemčija, saj je lani na trg prišlo 17 novih modelov (med njimi golf, focus, soul...), letos jih pričakujejo še 12. Nemška vlada si želi Nemčijo povzdigniti v vodilni trg na področju elektromobilnosti, do leta 2020 naj bi na njihovih cestah število električnih in hibridnih avtomobilov povečali na milijon - zdaj jih je na cestah dobrih sto tisoč. Vlada je v zadnjih štirih letih pomagala z milijardo evrov in pol, vendar ne v obliki subvencij, temveč z vložkom v razvoj električnih vozil. Za ekologijo so se zaradi velikodušnih subvencij ogreli tudi Hrvati. Njihova vlada je lani za nakupe električnih in hibridnih vozil sprva namenila 930 tisoč evrov subvencij, ker so bile razgrabljene v dveh tednih, so znesek podvojili. Tako so si Hrvati lani omislili 323 do okolja prijaznih vozil, daleč največ je bilo toyot (yaris in auris), med drugim so lastnika našli tudi BMW i3, porsche panamera in tesla model S. Za električna vozila je še vedno mogoče pridobiti 9.300 evrov subvencije, za hibride nepovratna pomoč znaša štiri tisočake.