Tudi v časih slabotne Evrope jim uspeva večinoma vsaj ohranjati, nekaterim pa tudi dosegati rast naročil. Nekateri tudi padajo.

Kljub večinoma pozitivnim številkam pa viharnih časov zanje še zdaleč ni konec. Marže se še kar nižajo. Prvi človek idrijskega Kolektorja Stojan Petrič opozarja, da bo leto 2013 v znamenju še večjih pritiskov na cene, zato je pomembno, da bodo dobavitelji znali dobro upravljati kapital in si tako zagotoviti stabilen razvoj za prihodnja leta. »Treba bo dobro premisliti, kam vlagati, da bomo imeli delo v letih 2014 in 2015,« je prepričan Petrič.

Dobavitelji si bodo morali zagotoviti denar za vlaganja, kar se zdaj zdi teže kot leta 2009, ko jim je na pomoč priskočila SID banka z ugodnimi posojili. Zdaj posebne posojilne linije za avtomobiliste na SID banki nimajo, ker je nima niti EIB. Naši se lahko zanašajo le na svoje velike kupce, če bo tem uspelo vlade spet prepričati, da avtoindustriji priskoči na pomoč. Druga, za zdaj bolj otipljiva možnost je, da se naša avtomobilska podjetja skupaj s podjetji iz drugih panog na SID banki potegujejo za financiranje razvojnih projektov. Iskri Mehanizmi je pri tem že uspelo.

Pomanjkanje denarja, še zlasti kapitala, je glavna težava veliko domačih avtomobilistov, tudi največjega med dobavitelji sestavnih delov Cimosa. Z bankami, največji upnici sta državni NLB in SID banka, je že podpisal reprogram posojil, a ta ne bo veljal, če ne dobi še svežih sredstev. Cimos računa na državo. Velike težave ima tudi Mariborska livarna Maribor, ki ji je pred nedavnim vsaj za nekaj mesecev uspelo z vratu sneti likvidnostni kamen. Banke upnice so ji po zamenjavi predsednika uprave Branka Žerdonerja dale novo posojilo.

Druga nevarnost prihaja od kupcev, še zlasti francoskega Renaulta, Peugeota in Citroëna, ki so z vsakim mesecem šibkejšega zdravja, ter Forda in Opla - prvi je že zaprl eno tovarno, drugi jo bo leta 2016. Hidrii je sicer s PSA (Peugeot Citroën) uspelo podpisati pogodbo o dolgoročni nabavi sistemov za vžig, preostali dobavitelji pa s Francozi delajo vse manj, saj tem prodaja strmo upada. Tudi Revoz je letos izdelal kar 20 odstotkov manj twingov, windov in cliov storia kot lani oziroma 35 odstotkov manj kot leta 2009. Njegovi zaposleni so zdaj na kar tritedenskem dopustu. Revoz in številni njegovi slovenski dobavitelji zdaj nestrpno čakajo na zagon proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta, ki naj bi prinesla nove kupce. Upajo lahko, da se bo proizvodnja novih modelov začela čim prej.

Upad nekaterih pa tudi v teh časih pomeni rast drugih avtomobilskih znamk in s tem njihovih dobaviteljev. To znajo naši dobro izkoristiti. Zreški GKN Driveline je sklenil posel z romunsko Dacio, nizkocenovno in uspešno znamko slabotnega Renaulta. V Zrečah so zagrabili še Fiatov balkanski projekt - fiat 500L v Kragujevcu - in si z obema posloma zagotovili rast v prihodnjem letu. Številnim drugim slovenskim dobaviteljem pa je z inovativnimi izdelki uspelo ohraniti oziroma še povišati vrednost naročil s prestižno nemško trojico Audi, BMW in Mercedes-Benz, ki raste na krilih rastoče Kitajske, Severne Amerike, Indije in Rusije.