Razred E sodi med klasične mercedes-benzove limuzine. Ima vse, kar pričakujete od njega, pri varnosti pričakovanja še presega, saj potnike ščiti kot sloviti ameriški zapor Alcatraz. Recesija pa je vseeno pustila močno sled, manj kupcev in premik k manjšim motorjem. S štirivaljnim 220 CDI s ceno slabih 45 tisoč evrov se da dobro živeti, poceni voziti, a luksuza je opazno manj kot pri šestvaljnih strojih.
Kupci so pred leti dobili in plačali več
Razred limuzin višjega srednjega razreda je postal zahteven. Kupci bi radi imeli vse; od dinamičnih voznih lastnosti, do vrhunskega udobja, zmogljivosti, napredne varnosti v obliki inteligence elektronskih sistemov in še sodobno tehniko - tisto pod pokrovom in kolesi in še tisto, ki skrbi za zabavo - glasbo in povezljivost s pametnimi telefoni. Ker je to tradicionalen razred, je nujnost v osnovi klasična limuzinska oblika. Nujne pa so tudi seksi oblikovne poteze prednjega dela, boki da vas zaščemi in zadek, ki sporoča moč, eleganco in ponos.
Danes namesto šest predvsem štirivaljniki
Če denar ni omejitev, ni problem. A časi za velike limuzine niso več tako prijazni kot pred letom 2009. Kupci so pred krizo zanje namenili 60, tudi 70 in več tisoč evrov, zato so si poleg dobre opreme lahko privoščili tudi trilitrske turbodizelske motorje. Danes je kupcev vsaj pol manj, pa še tisti bi dali le dobrih 40 tisočakov, za ta denar pa bi dobili vse zgoraj napisano. To seveda ne gre, vsaj pri novih vozilih ne. Šestvaljnike v menedžerskih limuzinah so zamenjali štirivaljniki, oprema je bolj skopa, manj je tudi razvajanja. Trg novih limuzin je postal trg malo rabljenih, vse več se jih proda z nekaj tisoč kilometri, saj so cenejši.
Po prenovi lepši, še bolj varen
Tipičen mercedes-benz E torej ni več 350 CDI s kupom opreme, prej 250 CDI ali pa 220 CDI, kakršnega smo preizkusili. Tudi takšen E je pravi mercedes-benz; s klasično obliko, prostornostjo, udobjem, zadnjim pogonom in kupom varnostne in druge elektronike. Ko gre za obliko, je E pridobil veliko. Oziroma se je znebil okornosti. Štiri pravokotne žaromete so zamenjali novi, skriti za kapljičasto oblikovanimi stekli z LED-trakom v spodnjem delu. E je dobil še dve novi izbočeni maski (več spodaj), na novo urezane stranske poteze in precej prijetnejši videz kot okorni predhodnik. Manjše spremembe so zajele še zadek, ki se na sredini prtljažnih vrat končuje z ostrim robom. Še manj pa je sprememb v kabini. Ta je dobila nov volanski obroč, ohranila je tradicionalno in še vedno nekoliko okorno obliko ter odlično ergonomijo, pridobila pa nove sedeže in nekaj dodatnih funkcij. Videz kabine oziroma stopnja imenitnosti je kot doslej odvisna predvsem od opremljenosti.
Še pomembnejše, a manj vidne so izboljšave varnosti
Še bolj pomembne, a manj vidne spremembe, so na področju varnosti, kjer osveženi E naravnost blesti. Vsak E ima devet zračnih blazin ter sisteme ABS, ESP za nadzor stabilnosti, BAS za pomoč pri zaviranju v sili in proti trkom, ki zmore zaznavati nevarnost trka in nanj pripraviti potnike z zategovanjem varnostnih pasov, pomikom sedežev in volanskega obroča. Novi E zna tudi držati smer znotraj voznega pasu in ob nevarnosti trka z nasproti vozečim avtom še dodatno zavirati. V mestu ali kjerkoli drugje zmore zaznavati pešce in sam zavirati z vso silo do ustavitve, če jih voznik ne opazi. Pri hitrosti do 50 kilometrov na uro bo pešec odnesel celo kožo, pri višjih hitrostih pa meje postavlja fizika, zagotavljajo Mercedes-Benzovi inženirji. V križiščih pa s pomočjo kamer, ki spremljajo okolico avtomobila v kotu 360 stopinj, opazi vsiljivce tudi z desne ali leve in zna hitro ustaviti avto. Novih ali osveženih varnostnih sistemov je sicer 11, a zgoraj omenjeni so najbolj pomembni za izboljšanje varnosti, so prepričani pri tej nemški znamki.
Preprost, kar preveč za ta razred
Seveda ni vse našteto serijsko, veliko pa vseeno. Sistemov kupec sicer ne opazi prav pogosto, le kadar se vklopijo. Opazi pa že zgoraj našteto odlično ergonomijo, udobje, prostornost in tudi zvočno udobje, ki je zasluga dobri izolaciji. Žal še vedno opazi grobo oblikovano armaturno ploščo, ki je še vedno razmeroma preprostega videza. V tem razredu si bo marsikdo zaželel večji informacijski zaslon.
Prednosti in slabosti majhnega stroja
V vožnjo razreda E z motorjem E 220 CDI s 125 kilovati pa se je potrebno sprijazniti s štirivaljno zasnovo, precej slišnim delovanjem/ropotom motorja in tudi omejitvami pri zmogljivostih. Te sicer niso slabe, do stotice E 220 CDI pospeši v 8,4 sekunde, tudi na nemških avtocestah ne sodi med počasnejše, saj hitrosti tudi precej prek 130 kilometrov na uro dosega razmeroma hitro in lahkotno. A zaloga moči je seveda precej manjša kot pri šestvaljnih strojih, ropot je moteč. Nagrada za varčnost pa je cena pod 45 tisoč evrov po ceniku. Za podoben denar si namesto popusta izberete tudi samodejni menjalnik, tega toplo priporočamo saj je dobra alternativa ročnemu, in še kakšen kos opreme. Druga nagrada je poraba, z nežno desno nogo se da E voziti tudi s petimi litri, prožnost motorja to omogoča. V povprečju pa smo porabili 6,2 litra, kar je odličen rezultat za prek 4,8 metra dolgo limuzino. Račun velike limuzine z majhnim motorjem se torej lahko izide, le nekaj odpovedovanja je potrebnega.
