Kupujem avto - hibrida

Hibridi niso nova domislica, prvi je namreč na ceste zapeljal že leta 1900, izdelal pa ga je ustanovitelj znamke Porsche - +Ferdinand Porsche. Takratni hibrid s pomenljivim imenom sempre vivus (vedno živ) sta poganjala dva električna motorja in še dva enovaljna bencinska motorja, ki sta delovala kot generator energije za akumulatorje. Podobno, sicer precej bolj učinkovito, delujejo tudi današnji priključni hibridi.

Sempre vivus je ostal eden izmed redkih hibridov, tehnična revolucija pa je sledila predvsem razvoju bencinskih in dizelskih motorjev brez dodatne pomoči elektrike, ki imajo še danes daleč največji delež v avtomobilih. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je zamisel o hibridih spet zbudila s sicer manj znanim audijem duo, bolj glasno pa s prvo generacije toyote prius in honde insight, ki sta takrat še precej šibak elektromotor uporabljala za pomoč pri pogonu. Bencinski motor je bil zaradi dodatne pomoči lahko manjši in šibkejši, s tem se je zmanjšala poraba.

Kombinirani hibridi

Pozneje se je tehnologija razvijala v smeri kombiniranih hibridov, kjer kolesa lahko poganja bencinski, električni ali oba motorja, ter zaporednih hibridov. Pri teh električni motor poganja kolesa, manjši bencinski motor pa deluje kot generator električne energije, ki poganja električni motor ali polni akumulatorje. Akumulatorji imajo v tem primeru, recimo pri oplu amperi, toyoti prius plugin, tudi zunanje polnjenje prek vtičnice, zato jih imenujemo tudi priključni hibridi.

Pestra ponudba 29 modelov

Danes je ponudba hibridov različnih zasnov na trgu že zelo bogata, v Sloveniji lahko izbirate med 29 različnimi modeli. Največ od teh jih prihaja iz Toyotine hiše, pet toyot in pet luksuznih toyot oziroma lexusov. Z razvojem so upadle cene oziroma so se zmanjšala doplačila za to tehnologijo, zato tudi prodaja hibridov počasi raste. Na našem trgu je najcenejša toyota mali yaris s skupno močjo 72 kilovatov, ki porabi le 3,5 litra goriva na sto kilometrov, in stane 14.900 evrov. Zmogljivejši auris hibrid s stotimi kilovati in porabo 3,8 litra pa stane slabih 19 tisoč evrov.

Kombinirane dizelske hibride, torej kombinacijo dizelskega in elektromotorja, imajo Francozi v peugeotih 508 hybrid4, 508 RXH in 3008 hybrid4 ter citroënu DS5 Hybrid4. Poraba vseh po vrsti je manjša od štirih litrov in ponujajo skupno moč 147 kilovatov ter sodijo v srednji cenovni razred med 30 in dobrih 40 tisoč evrov.

V višjih razredih pa spet kraljujejo bencinski hibridi, izjema je le mercedes-benz E300hybrid z dizelskim motorjem. Močni bencinski hibridi so bili izdelani predvsem za ameriški trg, kjer kupci na tovrstne hibride stavijo zaradi moči in luksuza ter ekougleda, v manjši meri pa zaradi porabe, ki ne prinaša večjih prihrankov. BMW, zdaj že upokojeni X6 active hybrid, je tako ponujal 357 kilovatov moči, v povprečju je po tovarniških obljubah porabil deset, v praksi pa med 11 in 15 litri bencina. Manjši in varčnejši - predvsem šestvaljni hibridi - ++v luksuzne avte prihajajo šele v zadnjih letih (no, lexus jih ima v ponudbi dalj časa).