Simetrični stalni štirikolesni pogon in dizelski bokserski motor naredita iz Subarujevega foresterja pravega posebneža, a čeprav gre na slovenskih cestah za bolj redko ptico, se glave za njim ne obračajo.
Japonski Subaru (tudi) pri nas velja za bolj butično znamko. Njihove modele večinoma pokupijo poznavalci in ljubitelji znamke, ki prisegajo na zelo dober štirikolesni pogon za vse razmere in zasnovo motorja z ležečimi bati. Ob tem v zakup vzamejo večinoma nevpadljivo zunanjo podobo in preprosto, a kakovostno ter uporabno notranjost. »Gozdar« je glede tega tipičen Subaru.
Bokser in štirikolesni pogon imata zvesti krog kupcev
Subaru ni nikoli veljal za množičnega proizvajalca vozil, tudi s foresterjem v ospredje niso postavili podiranje prodajnih rekordov. Njihovi aduti, stalni štirikolesni pogon in bokserski motorji v nosu - tudi dizelski, imajo ravno pravi krog (zvestih) kupcev in oboževalcev, ki jih bolj kot nastopaštvo zanimajo dobra tehnika in vozne zmogljivosti v vsakem vremenu in podlagi. Za užitke na terenu namreč poskrbi Subarujeva posebnost - simetrični štirikolesni pogon, ki ima še elektronsko pomoč v obliki sistema HDC. Ta vzdržuje hitrost pri spuščanju in vzpenjanju, gumb X-mode pa zna podrobno regulirati porazdelitev, podajanje moči na kolesa na denimo spolzkem ali bolj zahtevnem terenu - testni forester tega ni imel, serijsko je na voljo pri različici XT in 2.0i lineartronic.
Forester je leta 1997 na trg zapeljal kot preprost, oglat terenski karavan. Že takrat je z imenom dal slutiti, da zmore še kaj več kot zgolj vožnjo po asfaltu. Vmes je rasel in na koncu zrasel v za razred večjega športnega terenca srednjega razreda. S četrto generacijo je v dolžino namreč pridobil še 3,5 centimetra, s 4,59 metra pa se zdaj nahaja na terenu, kjer si tržni kolač režejo Honda CR-V, Hyundai santa fe, Mitsubishi outlander in Toyota rav-4. Foresterju je klenost ostala, z novo generacijo je izgubil del oblikovne agresivnosti, nekaj želje po nastopanju pa vseeno ima. Odvisno od paketa opreme je lahko spredaj agresiven ali bolj pohleven.
Uporabnost avta pred statusnim simbolom
V srebrno odeti testni forester je bil precej pohleven. Čeprav je znamka pri nas bolj pasivna, letos želijo prodati 35 foresterjev in okoli 75 vseh Subarujev (podobno kot lani) in gre za novi model, avto na cesti polni modnih terencev ni pritegnil kaj dosti pozornosti. Tukaj se je potrdilo splošno mnenje, da je forester za tiste, ki jim je pomembna uporabnost avta in ne statusni simbol. Vozilo je sicer poganjal dvolitrski štirivaljni dizelski bokser, ki ima valje razporejene pod medsebojnim kotom 180 stoptinj. To vozilu omogoča nižje težišče kot pri drugih motorjih, valji pa drug drugemu predstavljajo protiutež, kar naravno izničuje neželene tresljaje motorja. Nos vozila je zaradi tega lahko nižji, motor ima specifičen zvok, v nizkih vrtljajih se sicer malce trese in ni najbolj prožen, vendar ostaja v ali tik nad razrednih povprečjem.
- Subaru forester - tehnični podatki (www.subaru.si)
Motor nas je kljub vsemu pozitivno presenetil, saj 1.615 (le 38 več kot bencinski) kilogramov spodobno premakne z mesta, od 0-100 potrebuje 10,2 sekunde, a je po občutku bolj živahen, kot dajejo slutiti podatki. Največji navor 350 nevtonmetrov pa ponuja med 1.600 in 2.400 vrtljaji v minuti. Proti in čez štiri tisočake se sicer ne zavrti prav rad, vendar se je med vožnjo pokazalo, da je njegovih 108 kW (147 KM) povsem dovolj, da ste s foresterjem tudi na avtocesti lahko zelo hitri in ob tem precej ležerni. Avto lepo gre, je tudi precej tih, na testu pa smo v povprečju porabili okrog sedem litrov dizla.
Po brezpotjih brez težav
Foresterja smo s ceste kmalu zapeljali na makadamske poti med polji - za pokušino. Za subaruje je štirikolesni pogon sicer tako samoumeven, kot denimo kravata za poslovni sestanek. Je njihov zaščitni znak, v posameznih modelih pa se lahko pohvalijo tudi z zaporo diferenciala in reduktorjem. Oboje smo pri prvem stiku s testnim foresterjem pogrešili, pogrešali kasneje pa ne preveč. Subarujevci namreč trdijo, da ima dizel več navora kot bencinar z reduktorjem, pogon pa se je na makadamskih cestah in brezpotjih obnesel odlično.
Foresterja smo nato zapeljali tudi tja, kjer se po imenu sodeč počuti najbolje - med (snežniške) gozdove, kjer namesto asfalta kraljujejo pesek, kamenje, listje, luže in blato. Na gozdni cesti pod Snežnikom se je ustavil šele, ko mu je nadaljnjo pot preprečilo grmovje. Vozne lastnosti foresterja sicer določa stalni štirikolesni pogon, izboljšujejo pa jih sistem SI-drive, ki omogoča nastavljanje odzivnosti motorja, Xmode v posameznih modelih pa zna prilagoditi delovanje motorja, menjalnika, zavor in pogona različnim terenom pod kolesi. Brezpotja, globlji sneg in podobne vozne razmere za foresterja ne predstavljajo večjih težav, trakcija v posameznih primerih prav impresionira.
Veliko prostora, dobra preglednost in občutek varnosti
Forester številka štiri se sicer drži tradicionalnih vrednot: ponuditi tako spodobne terenske zmogljivosti, kot tudi udobje na asfaltnih cestah. Voznik in potniki se nad udobjem in prostornostjo v potniški kabini res ne morejo pritoževati, klavstrofobija zlepa ne bo zajela niti najbolj občutljive. K precejšnji prostornosti pripomore glede na predhodnika daljša medosna razdalja, avto je tudi nekoliko zrasel v višino. Dodatni centimetri dobro denejo tudi potnikom na zadnji klopi, ki je za 2,2 centimetra daljša, kolena in glava visokoraslih potnikov bodo tam ostala cela.
Zaradi nižjega praga in višje strehe je olajšan vstop voznika in sopotnika v kabino, ki je spredaj precej zračna, saj je vetrobransko steklo pomaknjeno bolj naprej. Voznik se v svojem okolju hitro znajde in udobno namesti, zaradi višjega sedenja ima dober pregled nad dogajanjem, poleg prostornosti pa hvalimo tudi občutek varnosti v takšnem avtomobilu. V kabini ni večjih presenečenj, le precej kakovostno obdelane plastike ter veliko reda s stikali. Že znano Subarujevo okolje deluje robustno in preprosto, morda celo preveč za ta cenovni razred.
Voznik se dobro počuti v svojem okolju
Armaturna plošča je kvalitetna, odlikuje se s čistimi linijami, ne ponuja sicer nekih oblikovalskih nekih presežkov, a je vse na svojem mestu. Instrumentna plošča z dvema okroglima merilnikoma je dobro pregledna, na sredini armaturke pa monotonost razbije precejšen informativni ekran, kjer med drugim spremljamo podatke o trenutni in minuli porabi, delovanju štirikolesnega pogona, na voljo pa so tudi podatki, ki govorijo o učinkovitosti vaše vožnje pri varovanju okolja. Sistem omogoča primerjavo teh parametrov na različnih potovanjih. Pod njim je na sredini velik ekran za navigacijo.
Brez pripomb smo ostali v zvezi s sedeži in ergonomijo, več prostora novi forester ponuja v prtljažniku, saj je ta iz 450 zrasel na 500 litrov. Še vedno pa ni med največjimi v razredu. Ob prevrnjenem naslonu zadnje klopi pa prtljažnik z ravnim dnom meri 1564 litrov. Prevračanje je enostavno, omogočeno je tudi s potegom ročic na obeh bokih prtljažnika. Slednji ima tudi prekrivni rolo, s katerim bi se lahko dalo upravljati tudi nekoliko bolj priročno. Vrata prtljažnika so se sicer odpirala s pomočjo elektrike, pri pogledu nazaj pa nam je pomagala kamera.
- Subaru - cenik (www.subaru.si)
Gozdar s frakom
Forester se je pokazal za pravega gozdarja, ki pa si brez težav nadene tudi frak - dobro se torej počuti tako izven asfaltnih poti, kot zvečer pred gledališčem ali opero. Za foresterja boste odšteli med 28.890 in 46.390 evrov, na voljo je tudi brezstopenjski samodejni menjalnik, testni dizel bokser s «comfort« opremo je stal 32.390 evrov. Cena ni pretirana, a kdor ni privrženec butične japonske znamke, bo morda težko našel dovolj argumentov za nakup. Če sta vam modnost in nastopaštvo postranskega pomena in bolj cenite drugačnost ter terenske zmogljivosti, potem velja razmisliti.
Reklamni spot za novega foresterja je Subaru posnel v Sloveniji
Subaru je prvi avto naredil pred skoraj 60 leti, po proizvodnji vozil pa je globalno na 26. mestu. Subaru je del korporacije Fuji Heavy Industries, 16,5 odstotka pa ima v lasti Toyota. Najbolj znana modela sta impreza - z njo so zmagovali tudi v prvenstvu WRC - in legacy, prvega foresterja pa so predstavili 1997. Subaru je sicer japonsko ime za sedmerozvezdje oziroma Plejade.
Po slovenskih cestah se vozi približno tisoč foresterjev, kar je 0,1-odstotka vseh avtov pri nas, model pa se je s to številko zrinil med legacya in imprezo. Lani je bilo sicer pri nas registriranih 129 Subarujev, od tega 43 foresterjev raznih letnikov. Uvoznik naj bi jih prodal 35, toliko jih želijo prodati tudi letos.
Subaru ima svoje privržence in oboževalce tudi v Sloveniji, začetki kluba pa segajo v leto 2004. Takrat se je peščica Subaru navdušencev začela zbirati na spletnih forumih, še istega leta so imeli prvo srečanje, leta 2006 pa so ustanovili spletni forum www.subaru-slo.net Klub - njegov namen je združevanje lastnikov, ljubiteljev in simpatizerjev avtomobilske znamke Subaru - je bil ustanovljen aprila 2009, članov je zdaj okoli sto, klubski partnerji pa jim omogočajo nekatere ugodnosti.