Sredi največjega gradbišča v Los Angelesu, v samem centru ki se zadnja leta ponovno zbuja, smo obiskali največji jesenski ameriški avtosalon Automobility. Ta sporoča, da je Amerika ostala Amerika, z velikimi, požrešnimi in predvsem bencinskimi avtomobili. Elektrika je v ozadju, čeprav nam mediji onstran luže pogosto sporočajo drugače. Premierno so se razkrili alfa stelvio, mercedes-maybach S 650 cabriolet, mini countryman, mazda CX-5, prototip športne honde civic SI, porsche panamera s podaljšano medosno razdaljo in številni drugi. Skupaj je bilo svetovnih premier 20, a novosti niso za naš trg.
Kongresni center v središču Los Angelesa te dni gosti dva dogodka, poleg salona avtomobilov še razstavo povezljivosti v avtomobilih, skupaj sestavljata salon Automobility. Prva ima 109 letno tradicijo, druga štiriletno. Z združevanjem povezanih panog pa center v Los Angelesu skuša držati stik z industrijo in se obenem boriti še vsaj z dvema drugima razstavama oziroma salonoma: v Detroitu in New Yorku ter delno s sejmom CES v Las Vegasu.
Ameriški trg zadnja tri leta meri prek 17 milijonov novih avtomobilov letno s čimer se uvršča nad evropskega in pod kitajskega. Kupna moč se izboljšuje, trg pa je ostal eden najpomembnejših za svetovne avtomobilske proizvajalce. Zato ni nenavadno, da ti delijo pozornost, svetovne premiere, med tri predstave. Januarski Detroit, aprilski New York in novembrski Los Angeles.
Sprehod po dveh dvoranah, le nekaj večjih od ženevskega dvojčka, prikaže dokaj nenavadno sliko. Dominanca ameriških znamk je logična, ne pa tudi razstavljeni avtomobili. Ti kažejo na nadaljevanje trenda velikih, požrešnih in predvsem bencinskih avtomobilov na tamkajšnjem trgu. Le redki so dobili manjše motorje, predvsem gre za preskok iz osem na šestvaljne motorje pri poltovornjakih in na štirivaljne v srednjerazrednih limuzinah.
Na salonu se je sicer pokazala tudi Tesla, brez težko pričakovanega modela 3 in povsem v ozadju blišča drugih znamk. Na hodniku pred prvo dvorano.
Zanimiva je tudi bogata prisotnost evropskih znamk, ki imajo v v ZDA pomemben položaj. Med njimi izstopa Fiat s številnimi evropskimi izdelki, ki se tu predstavljajo pod ameriško znamko. Denimo doblo in scudo nosita znamko RAM. Med razstavljenimi modeli pa so zasijali tudi 124 spider, mali fiat 500, tudi v električni različici in srbski fiat 500L. Ford na podoben način predstavlja evropski gospodarski program, transita in transita connect.
Glavna zvezda salona, vsaj za evropski trg, je alfa romeo stelvio. Srednjerazredni športni terenec izdelan na osnovi nove giulie, ki se postavlja ob bok slovitim imenom tega razreda. Poleg audija Q5, BMW X3 in mercedes-benza GLC namreč je med tekmeci še porsche macan. Poleg štirivaljnikov bo stelvio poganjal tudi 2,9 litrski biturbo V6 s 510 »konji«, ki bodo SUV do stotice pognali v štirih sekundah. Stelvio v živo deluje zelo skladno in kompaktno, brez dvoma bolj šport no kot nemški tekmeci.
Mercedes-Benz je na salonu predstavil razkošnega mercedes-maybacha S 650 cabriolet, ki temelji na S cabriu in pod motornim pokrovom nosi biturbo V12 iz S 600. Ameriška cena za prestižnega novinca je 260 tisoč dolarjev oziroma dobrih 230 tisoč evrov.
Mazda CX-5 je prav tako pomembna globalna novost, ki prihaja tudi v naše kraje. Japonski SUV doživlja že drugo prenovo, tokratna pa mu je poleg žarometov in oblin modela CX-3 dala tudi nekaj boljše vozne lastnosti. Tudi na ameriškem trgu bo CX-5 nastopila z dizelskimi motorji.
Volkswagen atlas je novi veliki SUV tega proizvajalca, ki bo sprva na voljo le ameriškim kupcem. Velikana bo izdelovala tovarna v Chattanoogi v Tenneseeju, v dolžino meri 5,04 metra in tako prekaša evropski touareg. Poganjali pa ga bodo štiri in šestvaljni bencinski motorji. Z atlasom bo VW vstopil v močan razred ameriških in japonskih velikih SUV, cena pa naj bi bila primerljiva s tekmeci in celo nižja od touarega.
Jaguar I-pace predstavlja privlačno električno prihodnost te angleške znamke. Še konceptnega športnega terenca poganjata električna motorja s skupno močjo 294 kilovatov oziroma 400 konjev in 700 njutonmetrov navora, kar avtomobilu omogoča pospešek do stotice v dobrih štirih sekundah. Za boljši oprijem skrbi štirikolesni pogon. Motorja bo napajala litij-ionska baterija s kapaciteto 90 kilovatnih ur. Doseg vozila po evropskem voznem ciklu je več kot 500 kilometrov. Baterija ima funkcijo hitrega polnjenja.
Foto: Miloš Milač
