Pred kratkim smo okusili sedanjost vetrnjaštva oziroma roadsterstva v najlepši obliki, za volanom novega mercedesa-AMG SL 63 4Matic+. Kako je nanj vplivala digitalizacija, kako okoljski predpisi in kaj sploh še ima skupnega s slovitim predhodnikom iz leta 1954 oziroma 1957, kakršna je bila letnica našega testnega primerka prve generacije?

Težki časi

Časi so za kabriolete, tudi roadsterje (to so bolj športni, le dvosedežni in namensko zasnovani kabrioleti), slabi. S trga jih preganjajo okoljski predpisi, digitalizacija, hibridizacija in tudi povpraševanje po njih. Nemška znamka vseeno nadaljuje tradicijo roadsterja, ki ima korenine v letu 1954 in po desetih letih, po letu 2012, predstavlja nov model.

Niso odpihnili legende

Nekatere legende vseeno še živijo. Med njimi je SL – Mercedes-Benzov roadster, ki se je v zadnji izdaji preselil v športni oddelek AMG, zato nosi ime mercedes-AMG. Dobil je tudi dvolitrski štirivaljni stroj, ki je okoljsko čistejši in z 280 kilovati vseeno dovolj mišičast. Mi pa smo vozili klasika – AMG SL 63 4Matic+, ki pomeni, da je pod dolgim prednjim pokrovom štirilitrski V8.

Na njegov preizkus smo odleteli v Los Angeles in zavili na slovito cesto Angeles Crest na severu mesta, kjer je asfalt tudi v zimskem času suh in topel ter odlično oprijemljiv, temperature pa primerne za vožnjo z odprto platneno streho.

Kaj je novega pri roadsterju, ki obleko v povprečju menja le na vsakih deset let? Tako rekoč vse. Novi SL je večji (4,7 metra) in težji, saj zdaj tehta že 1,97 tone. To so sicer slabe napovedi za športnost, ki jo obljublja AMG, a rezultat za volanom je drugačen.

Novi SL se oblikovno in po zasnovi vrača v daljno preteklost, ko je sloviti model stavil predvsem na športnost, nato pa se je v drugi, tretji in poznejših generacijah prelevil v zelo hiter in udoben roadster, torej v gran turismo.

Zmes klasike in sodobnosti v kabini

Novi SL preteklost obuja z dolgim motornim pokrovom, kratko kabino in zadkom, zelo nizkim težiščem in kabino, ki je bolj športna in utesnjena kot v zadnji generaciji. Krom na prednjem delu zamenjuje športna črnina. Zvezda je danes na ravni podlagi, a je večja kot kadarkoli.

V školjkast sedež za volanom se zliješ, desno te objame že široka sredinska konzola, v roke dobiš mesnat volan s prisekanim spodnjim delom. Športno klasiko pa prekinejo digitalni merilniki, velik osrednji zaslon na dotik in ploščica za ukazovanje devetstopenjski avtomatiki med sedežema. Sodobnost in digitalnost pomeni tudi samoučljiv sistem za govorne ukaze MBUX, navigacijo s 3D-prikazom in druge trike, ki so značilni za nove mercedese.

Motor renči in brca kot v preteklosti

Morda bo kdo pogrešal več klasike, a vsiljena sodobnost, razen digitalnih merilnikov, ni moteča, saj prinaša tudi številne prednosti, ki jih pričakujemo od sodobnega avtomobila. Predvsem pa SL ne jemlje športne duše, ki je v zadnji generaciji še bolj izrazita kot v prejšnji. Motor iz vrha ponudbe, štirilitrski V8 z dvema turbo polnilnikoma, 430 kilovati oziroma 585 konjskimi močmi in 800 newtonmetri navora je namreč športnik prve vrste. Oglasi se z glasnim in globokim ropotom. V mestnem tempu dobrovoljno grmi in se pripravlja, da zadiha na polno. Na odprti cesti ga spustim z vajeti. Poln plin in športni program grobo zmečeta prestave iz šeste vse do druge, V8 zarenči in dvotonskega roadsterja izstreli, kot bi tehtal polovico manj.

Z mesta do stotice se SL 63 4Matic+ izstreli v 3,6 sekunde, največja hitrost je 315 kilometrov na uro.

Prestave ročno menjam z obvolanskimi uhlji, vmesni plin povzroča prave bencinske in tudi primerno glasne eksplozije ob vsaki menjavi, SL pa vsakič sproti brutalno zareže v ušesa in pritisne telo ob naslonjalo ozko ukrojenega športnega sedeža.

Zavijem še med zavoje slovite kalifornijske ceste, SL dobro skriva veliko maso, z učvrščenim podvozjem se zdi, da v popolnosti diha s cesto in se nagiba le po milimetrih. Na izhodih iz zavoja podivja, a ga pri tem umirja skrbno nadzorovan prenos moči na vsa štiri kolesa, pred zavoji pa zavore, tudi po petem in šestem grobem zaviranju, še vedno odločno prijemljejo.

Gremo v preteklost, v leto 1957

Vozniška izkušnja, ki je primerljiva s še bolj športnim AMG GT, a v malo sodobnejši obliki z več digitalizacije. Vsekakor pa je novi SL ohranil veliko duha, ki ga je med kupce poslal s prvo generacijo, rojeno leta 1954, ki danes z modeli 300 SL s platneno streho dosega ceno več kot milijon evrov, s krilnimi stranskimi vrati (SL 300 gullwing) pa celo več kot šest milijonov evrov.

Enega takšnih sem leta 2012 spoznaval v španski Marbelli. Tam me je čakal srebrn SL 300 letnika 1957, ki se mi je v živo zdel še lepši kot na plakatih, koledarjih in v maketi razmerja 1 proti 24 na moji polici. Neskromni boki starodobne pločevinaste lepotice so se razkrili, kot je to nekdaj znala Marilyn Monroe, bahavo, a okusno.

Avtomobilska erotika, odeta v krom

Veliki kosi kroma, poželjiv zadek, ki potisne v kot tudi sodobne umetnine Roberta Lešnika, in originalnost, ki bi jo bilo greh neposredno posnemati. Posebno poglavje je vožnja tega starodobnika, ki je kljub priletnosti še precej živahen, a 215 konjev, ki poganjajo 1.300 kilogramov suhe teže, prinaša zadovoljstvo druge vrste.

Šestvaljnik grmi tako zdravo, da ga je veselje poslušati. Z obrobja Marbelle ga poženemo med zavoje počasi in spoštljivo, motor uboga in se odziva, nič kaj brutalno, a voljno in tako čudovito iskreno. Prepihu v motornih glavah se pridruži vihar okoli glav, v zavojih čutim vsak kamenček in cestno razpoko pod kolesi, težaški volan ter počasen in trmast menjalnik zahtevata polno pozornost. S tem avtom se moraš zliti, potem uživaš, moraš ga spoštovati, drugače ti pokaže zobe.