Analiza lizinškega trga je vselej dober kazalnik širšega dogajanja na trgu, saj je lizing še vedno najpogostejša oblika financiranja nakupa avtomobila. Mitja Otorepec, direktor ene največjih lizinških hiš pri nas Summit Leasinga, nam je osvetlil, kaj se dogaja s cenami novih in rabljenih vozil, kakšen je delež financiranja, kakšne avtomobile kupujemo Slovenci, zakaj je operativni lizing za slovenska podjetja tako nezanimiv in ali je kasko pri lizingu res obvezen.
Med podatki, ki nam jih je Otorepec razkril v pogovoru, izstopa skupna financirana vrednost, ta se je pri novih vozilih v zadnjih dveh letih v povprečju zvišala za 14 odstotkov, pri rabljenih pa za 35 odstotkov. Cene avtomobilov so v tem obdobju sicer poskočile za 10 (novi) oziroma 15 odstotkov (rabljeni), pravi Otorepec. Razliko med tema podatkoma pa bi lahko pripisali manjšemu pologu in posledično večjemu deležu financiranja. Prodaja avtomobilov, vsaj novih, se namreč v tem času ni povečala.
Kaj so omejitve pri dobavah vozil in rast cen prinesle lizinškemu trgu, kako se kažejo pri številu sklenjenih pogodb v Summit Leasingu?
Zamude pri dobavi novih vozil povzročajo, da se stranke, ki niso pripravljene čakati na dobavo novega, raje odločajo za nakup rabljenega oziroma malo rabljenega vozila. To je vplivalo tudi na rast financiranja rabljenih vozil. Te spremembe opažamo tudi v Summit Leasingu, saj v zadnjih letih sklepamo več financiranj za rabljena kot nova vozila.
Cene rabljenih vozil so se v zadnjih dveh letih stalno dvigovale, vendar v zadnjem času opažamo, da se s postopno normalizacijo poslovanja tudi rast teh cen počasi umirja.
Različne omejitve v obdobju zadnjih dveh let so imele največji vpliv predvsem na željo kupcev po mobilnosti, zato se je povečalo financiranje vozil nižjega in srednjega razreda, v tem letu pa opažamo rast povpraševanja tudi v višjih razredih.
Po podatkih LeaseEurope se je lani delež podjetij v skupni masi financiranja vozil povečal s 45 na 55 odstotkov. Kakšen je trend v Sloveniji?
Vse do leta 2019/2020 se je v Sloveniji delež financiranja med fizičnimi in pravnimi osebami gibal nekje v razmerju 80/20, nato se je z zmanjšanjem povpraševanja podjetij za kratek čas razmerje spremenilo še bolj v korist fizičnih oseb (85/15), v zadnjem letu pa je s povečanjem povpraševanja podjetij spet prešlo na prejšnjo raven.
Pri nas je delež tako imenovanih fleet poslov oziroma prodaj večjih količin vozil podjetjem, ki so v Evropi pomemben delež financiranih vozil, precej omejen. Poleg tega pa k razmeroma majhnemu deležu podjetij še dodatno prispeva skrajno neugodna obdavčitev službenih vozil za uporabo v zasebne namene. Izjema so le električna vozila.
Zgolj za primerjavo: tudi javni sektor v Sloveniji ne izkorišča možnosti sprostitve finančnih sredstev s financiranjem voznega parka, kot to počnejo na Hrvaškem, kjer so praktično vsa vozila javne uprave financirana z lizingom.
Koliko stara vozila še financirate? Nekatere hiše menda omogočajo najem tudi brez kaska, kako je pri vas?
Pri financiranju rabljenih vozil je v Summit Leasingu pomembna tudi starost vozila, ki ob izteku financiranja ne sme presegati 15 let. Načeloma pri vseh lizingih zahtevamo ustrezno zavarovanje vozila, v posameznih primerih, z upoštevanjem bonitete stranke in drugih okoliščin, pa se lahko izjemoma odločimo tudi drugače.
Za koliko se je zvišala končna vrednost vozil v financiranju, kako se giba delež financirane vrednosti od leta 2020?
Na slovenskem trgu lizinga se je v omenjenem obdobju skupna nabavna vrednost novih vozil (podatki za prvo polletje) v povprečju zvišala za 14 odstotkov, na 317 milijonov evrov, rabljenih pa za 35 odstotkov, na 250 milijonov evrov. Za podoben odstotek se je zvišala tudi financirana vrednost vozil tako pri novih kot rabljenih vozilih.
V našem portfelju so vrednosti zrasle za 21 odstotkov pri novih in 40 odstotkov pri rabljenih vozilih. Sta pa, tako kot na celotnem trgu, odstotka zvišanja pri nabavni in financirani vrednosti novih in rabljenih vozil enaka.
Povprečne vrednosti vozil na slovenskem lizinškem trgu so se po naši oceni pri novih vozilih v financiranju zvišale za 10 odstotkov, vrednosti rabljenih pa za 15 odstotkov, kar velja tudi za financirano vrednost. Na tem področju so se vrednosti v Summit Leasingu gibale drugače kot na celotnem trgu, in sicer se je nabavna vrednost novega vozila zvišala za 12 odstotkov, rabljenega pa za 14 odstotkov. Podobna odstotka pa ugotavljamo tudi pri zvišanju financirane vrednosti.
Dvig preostanka vrednosti je lizinškim podjetjem omogočil doseganje izrednih dobičkov. Kakšne ste unovčili v Summit Leasingu?
Preostanek vrednosti je značilnost operativnega lizinga oziroma poslovnega najema. V praksi stranka plačuje dejansko uporabo ter s tem povezano znižanje vrednosti vozila zgolj za čas najema, in ne za celotno nakupno vrednost vozila.
Z vidika dogajanja na trgu rabljenih vozil v zadnjih letih, kjer so cene rabljenih vozil zrasle, tako obstaja teoretična možnost dodatnega zaslužku v primeru, da je vozilo ob izteku najema vredno več od s pogodbo določenega preostanka vrednosti. Poudarjam pa, da je pravega operativnega lizinga v Sloveniji izredno malo, uporablja se predvsem za testna vozila.
V Summit Leasingu imamo v portfelju zanemarljiv delež takih operativnih lizingov, tako da se s spreminjanjem ostankov vrednosti ne srečujemo. Bi pa predvidoma ta možnost lahko obstajala pri družbah, ki so specializirane za tovrstne posle.
Za koliko odstotkov ste popravili preostanek vrednosti pri trenutnih pogodbah, kaj pričakujete v letu 2023?
Pri sklepanju novih poslov stalno spremljamo dogajanja na trgu in tako tudi sproti prilagajamo preostanke vrednosti vozil. V času trajanja lizinške pogodbe pa preostankov vrednosti ne spreminjamo.
Je imel dvig cen katere druge učinke?
Opažamo, da se je ročnost finančnih pogodb rahlo podaljšala, in sicer bolj pri rabljenih kot novih vozilih.
Kako pogosti so električni avtomobili?
V našem portfelju imajo majhen delež, čeprav je opaziti rahlo povečanje zlasti v zadnjih dveh letih.
Kakšen pa je posel s financiranjem gospodarskih vozil?
Financiranje lahkih komercialnih vozil je v naši ponudbi že od ustanovitve podjetja, s financiranjem tovornih oziroma težkih komercialnih vozil, avtobusov in podobnih vozil pa smo se pred leti začeli aktivneje ukvarjati s posebej za ta namen ustanovljenim oddelkom. Po pridružitvi bančni skupini smo se namreč v ta segment usmerili predvsem z željo, da njihovim strankam omogočimo financiranje tovrstne opreme tudi z lizingom.
Seveda pa je tudi na tem področju situacija glede dobav novih oziroma povpraševanja po rabljenih vozilih v zadnjih let podobna kot pri osebnih in lahkih komercialnih vozilih, vendar opažamo, da se stanje postopno izboljšuje.
Kako napreduje vaš poslovni najem z vključenimi storitvami?
Poslovni najem brez vključenih storitev ali z njimi se sklepa na podlagi individualne obravnave, pri čimer je obseg vključenih storitev odvisen od potreb oziroma želja posameznega kupca oziroma podjetja. Obseg oziroma povpraševanje je zelo omejeno, in sicer predvsem zato, ker s spremembo zakonodaje z računovodskega vidika ne omogoča več prednosti v primerjavi z drugimi oblikami financiranja. Poleg omenjenega pa na slovenskem trgu tudi ni veliko podjetij, ki bi se odločala za to obliko financiranja.
Letos ste od Daimlerja prevzeli lizinško podjetje na Hrvaškem, kako se odvija posel?
Res je, aprila smo od skupine Daimler uspešno prevzeli hrvaško podjetje, ki se je pred tem ukvarjalo izključno s financiranjem vozil trgovcev in kupcev Mercedes-Benza na hrvaškem trgu. Po prevzemu smo podjetje preimenovali v Mobil Leasing in začeli proces reorganizacije.
Z reorganizacijo oziroma prilagoditvijo poslovnih procesov bomo namreč tako partnerjem, torej trgovcem z vozili, kot končnim strankam pri nakupu osebnih, lahkih in težkih komercialnih vozil ponudili celostno finančno storitev. Obenem smo začeli uvajati druge spremembe, saj želimo financiranje ponuditi tudi drugim blagovnim znamkam vozil in njihovim kupcem.
Kljub omenjenim spremembam pa še vedno ostajamo ekskluzivni finančni partner skupine Mercedes-Benz na Hrvaškem, in sicer pod blagovno znamko Mercedes-Benz Financiranje.
