V času, ko se prepletajo različne vrste pogona, poleg tega pa je na trgu vrsta karoserijskih oblik, je najbrž kar težko pravilno zasnovati nov avto. Pred tem izzivom se je pojavil francoski DS, ko je načrtoval nov model v nižjem srednjem, C- oziroma kompaktnem razredu. Tam je danes precejšnja gneča, klasične kombilimuzine in karavani izgubljajo delež, raste pa prodaja športnih terencev C-, še bolj pa B-razreda. Ti se po merah in prostoru približujejo oziroma presegajo kombilimuzine C-razreda, a poleg trendovstva prinašajo tudi visoko ceno in maso ter slabo aerodinamiko.
Kam torej zapeljati z novim modelom, v primeru DS pod DS7 in nad DS3? V videopredstavitvi novega modela so vodilni pri DS Automobiles pokazali le koncept novega avtomobila. Že zdaj pa je jasno, da bo ta oblikovno kompromis med klasičnim petvratnim avtomobilom kompaktnega razreda in crossoverjem oziroma nekoliko privzdignjenim vozilom. Podobno kot pri DS3 crossbacku.
To je, kot kaže, recept, ki najbolje zajema potrebe in želje kupcev v tem velikostnem razredu. Uresničili pa ga bodo s tehnično osnovo EMP2, nekoliko prilagojeno novemu modelu, in pogonsko zasnovo priključnega hibrida, ki ga že poznamo iz modela DS7 crossback. To pomeni kombinacijo 1,6-litrskega turbobencinarja s 132 kilovati in elektromotorja z 81 kilovati. Skupna moč motorjev bo 165 kilovatov oziroma 225 konjskih moči, električni doseg baterije zmogljivosti 13,2 kilovatne ure pa bo več kot 50 kilometrov.
V DS Automobiles še poudarjajo, da vgradnja dveh motorjev in baterije v ničemer ne bo zmanjšala prostornosti potniške kabine. Pa tudi, da osnovni EMP2 ni namenjen popolnoma električni zasnovi. Zato bo DS4 ostal le delno elektrificiran. Na voljo pa bodo tudi klasični motorji.
Veliko novega je tudi v kabini. Denimo večji in sodobnejši prikazovalnik informacij na prednje steklo (head-up display) ter večji zaslon na dotik s sistemom Iris, ki bo omogočal govorne ukaze in ukaze z gestami. Kabinsko udobje bo povečeval prezračevalni sistem DS air z nevidnimi oziroma skritimi zračniki.
Asistenčni sistemi bodo poleg druge stopnje delno samodejne vožnje ponudili tudi blaženje glede na razmere na cesti. Te bodo nadzorovale kamere.
Klasične LED-luči pa bodo zamenjale matrične s samodejnim temnenjem sijalk, do 33,5-stopinjskim kotom osvetljevanja v zavojih in precej manjšo porabo energije.
