Na dogodku se je predstavil tudi brezpilotni potniški dron oziroma zračni taksi kitajskega proizvajalca EHang, ki se je zavezal k razvoju in proizvodnji dostopnih tovrstnih dronov oziroma zračnih taksijev. Proizvodno bazo za ves svet je postavil v Avstriji. Kitajske drone bo namreč že konec tega leta začela izdelovati avstrijska družba FACC, pomemben dobavitelj letalski industriji. FACC bo letno izdelal okoli tisoč primerkov, v prvih nekaj letih pa bodo ti namenjeni predvsem organizacijam s posebnimi dovoljenji za uporabo, denimo reševalnim službam.
Proizvodnja v Avstriji za ves svet
Vstopna točka popolnoma avtomatiziranega EHangovega letalnika v Evropo in svet je tudi agencija Suraaa iz avstrijske Koroške, ki bo za kitajskega velikana izvajala različne preizkuse v realnih razmerah na treh lokacijah. Pri tem ji bo pomagal tudi slovenski tehnološki startup AV Living Lab, ki je za preizkušanje funkcionalnosti letalnika ponudil AMZS Center varne vožnje na Vranskem.
Prodor brezpilotnih dronov hitrejši od prodora avtov
EHangov letalnik je včeraj pristal tudi v Ljubljani, na dogodku o mikromobilnosti. Prispel je sicer po cesti, na parkirišču za Kristalno palačo pa je bil zgolj na razstavi, saj v Sloveniji tovrstna plovila še nimajo dovoljenja za polete. Direktor projektov v družbi Suraaa Walter Trupej verjame, da bo prodor letalnikov še lažji od prodora avtonomnih avtomobilov, saj je v zraku manj ovir kot v prometu. »Pred uvedbo zračnih taksijev pa bo treba poskrbeti za kopico stvari, denimo določiti točke pristajanja (zdaj je to mogoče le na letališču, v prihodnje bo drugače), organizirati in nadzirati polete, spremljati odzive ljudi na nov način prevoza, preveriti vpliv na okolje in družbo in podobno,« pojasnjuje Trupej.
S posebnimi dovoljenji bodo kmalu v zraku
»Razvoj letalnikov je v polnem razmahu, dovoljenje za njihovo letenje pa prihaja po fazah. V ZDA, denimo, že leta 2023, v Evropi pa po letu 2030. Posebna dovoljenja, denimo za prevoze organov, reševalne službe in podobno, pa bodo izdana precej prej,« dodaja direktor AV Living Laba Daniel Avdagič, ki bo delovanje tehnološkega startupa iz avtonomnih vozil konec leta razširil še na preizkušanje rešitev kibernetske varnosti avtonomnih vozil in letalnike oziroma zračne taksije.
Kako bo slovensko znanje pripomoglo k prodoru?
AV Living Lab je doslej v BTC in širše opravil že več kot 30 preizkusov razvojnih rešitev. Najprimernejši poligon za preizkušanje letalnikov pa omenja AMZS Center varne vožnje na Vranskem. Avdagič priložnost za razvoj rešitev vidi tudi v povezovanju med različnimi oblikami prevoza, še zlasti v urbanih okoljih. »Letalniki bodo v prihodnosti pristajali na za to označenih prostorih, ki bodo podobni kot heliporti za helikopterje. Uporabniki bodo za zadnji del poti potrebovali električni avto, kolo ali skiro. Eden od naših izzivov bo, denimo, povezava vseh oblik mobilnosti, ki bodo uporabnika le z nekaj kliki na aplikaciji pripeljali do cilja.«
Reševali bodo prometne zagate velemest
Zakaj bomo v prihodnje sploh potrebovali potniške drone? Odgovor tiči v podatku, da že danes v mestih živi več kot 50 odstotkov prebivalstva. Ta delež se bo do leta 2040 povečal na 60 odstotkov, do leta 2050 na 68 odstotkov, ob koncu stoletja pa bo dosegel že 90 odstotkov. To pomeni vse večje izzive v mestnih središčih, ki jim bo razvoj infrastrukture prve dimenzije (po cesti) in druge (železnica, tramvaj …) težko sledil. Rešitev za izzive je izkoristek tretje dimenzije – potovanje po zraku. V teoriji idealna rešitev pa so zračni taksiji, ki bodo v prihodnosti obvladovali zračni prostor do 300 metrov višine. Ta hip njihovo uporabo omejuje predvsem zakonodaja, ki se veže na nadzor tovrstnega prometa in seveda varnost. Tehnika pa je, kot kažejo številni primeri, že pripravljena na osvajanje tretje dimenzije v mestih.
