(Intervju) Danilo Ferjančič: Električni avto v vsako slovensko vas že v dveh, treh letih
Elektrika je prihodnost, trenutno največji izziv pa je najti dobre mehanike, ličarje in druge tehnične poklice. Te v Porscheju Slovenija iščejo tudi v nekdanjih državah nekdanje Jugoslavije.
Dvakrat mesečno pošiljamo aktualno vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.
Časnik Finance bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanje biltena. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena. S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
Za razliko od statičnih cenovnih modelov, ki se ne prilagajajo nihajočemu povpraševanju, se sistem daljinskega odčitavanja energentov odziva na podatke v realnem času
Slovenska prestolnica bo pridobila sodobno orodje za upravljanje, načrtovanje in izvajanje mestnih politik, hkrati pa bo platforma služila kot enotna informacijska in komunikacijska točka med mestno upravo, meščani in gospodarstvom.
"Kupci se bodo pri nakupu električnega avta najprej obrnili na avtomobilske znamke, ki jih poznajo in jim zaupajo. Menimo, da bo takšen kupec takrat prvič prišel v stik z električnim avtom, zato moramo biti dobro pripravljeni in mu biti sposobni odgovoriti na različna vprašanja ter mu ponuditi ustrezne rešitve," verjame generalni direktor Porscheja Slovenije Danilo Ferjančič.
Foto: Jure Makovec
V nadaljevanju:
Intervju z generalnim direktorjem Porscheja Slovenije Danilom Ferjančičem, ki si v Sloveniji reže vodilni, 33-odstotni delež trga novih vozil.
- Kako bo v le nekaj letih električne avtomobile pripeljal v vsako slovensko vas?
- Kako se bo iz distributerja in prodajalca avtomobilov spremenil v ponudnika storitev, sončnih elektrarn, polnilnic in zalogovnikov elektrike?
- Kako je z upadom zmogljivosti baterij, cenami rabljenih električnih avtov in cenami servisov?
- Se moramo bati večjih popravil? Poškodbe tesel so strašljivo drage ...
- Na katerih področjih danes dela posel in kako rešuje velik primanjkljaj mehanikov, ličarjev ...?
Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
Društvo distrofikov združuje osebe z živčno-mišičnimi obolenji (ŽMO), to so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadanejo mišice.
Društvo Svetloba združuje obolele za redkimi boleznimi oči na genetski podlagi. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da so skupna značilnost tovrstnih bolezni distrofije v makuli in mrežnici. Temeljni namen ustanovitve društva je povezovanje obolelih za medsebojno pomoč in podporo, izmenjavanje izkušenj in pomembnih informacij.
Makularne distrofije so prirojena dedna obolenja mrežnice, pri katerih pride do postopnega slabšanja centralnega vida zaradi napredujoče okvare fotoreceptorjev v rumeni pegi (makuli). Pri začetnih oblikah nekaterih distrofij je lahko očesno ozadje pri otrocih sprva normalno. Na distrofije moramo pomisliti pri otrocih z obojestransko slabo vidno ostrino, ki se ne popravi kljub optimalni optični korekciji z očali; pogosto je v širši družini že nekdo, ki ima podobne težave z vidom. Nekatere distrofije se pojavijo tudi pozneje v življenju
Spinalna mišična atrofija (SMA) je dedna živčno-mišična bolezen s pojavnostjo eden na 11 tisoč živorojenih otrok, za katero so značilne mišična oslabelost, huda gibalna oviranost, odpoved dihanja in prezgodnja smrt. Deduje se avtosomno recesivno in jo najpogosteje povzroča delecija ali mutacija v genu SMN1 (survival motor neuron 1) na kromosomu 5, ob ohranitvi ene ali več kopij skoraj identičnega gena SMN2 (survival motor neuron 2). Takšna genska napaka vodi v zmanjšano tvorbo beljakovine SMN, ki je ključna za zdravje in preživetje motoričnih živčnih celic (1).
Duchennova mišična distrofija (DMD) je najpogostejša mišična bolezen otrok s pojavnostjo eden na 3.500 do pet tisoč živorojenih dečkov (1–3). Gre za dedno, X-vezano, recesivno živčno-mišično bolezen, ki jo povzroča mutacija v genu DMD na mestu kromosoma Xp21, ki kodira mišično-skeletno beljakovino distrofin in večinoma prizadene moške (2, 4). Primarna posledica te genske mutacije je okvara skeletnih mišic in srčne mišice. Distrofin omogoča stabilnost, moč in funkcionalnost mišičnih vlaken, njegovo pomanjkanje pa vodi v njihov propad (4–6). Mutacije so lahko različnih oblik in se pojavljajo na različnih mestih v genu DMD; omenjeno vpliva na klinično sliko in prognozo bolezni (12).
Ker verjamemo, da je načrtovanje pomembno opravilo osebnih financ, smo vam za začetek novega leta pripravili finančni koledar. Na enem mestu smo za vas zbrali vse pomembne finančne datume in dogodke od januarja do decembra 2021. Veste, kdaj morate oddati vlogo za vzdrževane družinske člane, kdaj oddati napoved kapitalskih dobičkov? Naj se na koledarju ne nabira prah, pogledujte nanj vse leto.
Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.
Potrebni piškotki zagotavljajo bistveno funkcionalnost. Spletna stran brez piškotkov ne more pravilno delovati in jih lahko izključite le s spreminjanjem nastavitev brskalnika.
Analitični piškotki nam pomagajo izboljšati našo spletno stran z zbiranjem in poročanjem podatkov o njeni uporabi.
Uporabljamo tržne piškotke za izboljšanje ustreznosti oglaševalskih akcij, ki ih prejemate.