V nedeljo zvečer se je zgrudil v restavraciji v Rosenheimu. Umrl pa je kmalu zatem v bližnji bolnišnici. Za seboj je pustil izjemen vpliv na avtomobilsko industrijo.
Ferdinand Piech je bil vnuk ustanovitelja Porscheja, Ferdinanda Porscheja, predsednik uprave skupine Volkswagen med letoma 1993 in 2002, nato pa se je zaradi dosežene starostne meje 65 let upokojil oziroma presedel na čelo nadzornega sveta skupine Volkswagen.
Izjemen poslovnež
V času vodenja skupine Volkswagen, med letoma 1993 in 2002, je nemškega proizvajalca potegnil iz globokih izgub in ga v svojem mandatu spremenil v dobičkonosnega velikana.
Vztrajal je skoraj do konca
Na čelu nadzornega sveta je vztrajal do svojega 78. leta, pred štirimi leti je po sporu s takratnim predsednikom uprave Volkswagna Martinom Winterkornom odstopil (dobre štiri mesece zatem je izbruhnila afera Dieselgate). Leta 2017 pa se je s prodajo 14,7-odstotnega deleža v holdingu Porsche SE (večinskega lastnika skupine Volkswagen), vrednega prek milijarde evrov, dokončno poslovil od Volkswagna.
Človek velikih idej, bencinski romantik
Piech je bil znan kot izjemen inženir, človek velikih idej, idejni oče slovitega porscheja 917, bugattija veyrona kot najmočnejšega serijskega avta na svetu in na drugi strani volkswagna XL1 – najvarčnejšega serijskega avtomobila z atmosferskim motorjem.
V ekstreme kljub poslovnemu polomu
Piech je bil tudi ekstremist in zbiratelj, Volkswagnovo bogastvo je zapravljal za znamke, ki nikoli niso prinesle zaslužka, največji polom med njimi pomeni Bugatti, ki je z vsakim izdelanim avtom prinesel 3,5 milijona evrov izgube. Piechova ideja je tudi luksuzni volkswagen phaeton, s katerim se je po nepotrebnem postavil ob bok sestrskemu audiju A8 in, razen na Kitajskem, prodajno pogorel.
Zbiratelj avtov, celo znamk avtov
Piech je v skupino pripeljal še kup zvenečih imen, denimo Bugatti, Bentley, Lamborghini in Ducati, ki niso bila toliko povezana s poslom, prej z ugledom, zbirateljstvom najvišje in najdražje vrste.
Spor z Winterkornom, konec za oba
V očeh javnosti je sicer veljal zelo uglednega, strogega in uspešnega menedžerja ter se pogosto in vselej uspešno upiral odločitvam šefov 12 znamk skupine Volkswagen. Spodletelo mu je le leta 2015 v sporu z Winterkornom, ki se je kmalu zatem soočil z afero Dieselgate in njenimi posledicami.
