Škoda je ena tistih znamk, ki ji uspe vselej znova presenetiti. In to večinoma prijetno. Na predstavitvi osvežene admiralske ladje – skoraj že razkošne škode superb – smo se poglobili v njeno starejšo in novejšo zgodovino.
Pri superbu moramo začeti na začetku, čeprav se prvih zelo redko kdo spomni. Prvi superb je na ceste zapeljal še v zlatih časih Škode, leta 1934. Kombilimuzina dolžine rolls-roycea – 5,5 metra – je imela 2,5-litrski šestvaljni motor s 40 kilovati in povprečno porabo 17 litrov na sto kilometrov.
Za tiste čase sodoben in razkošen avto je pogosto menjal generacije, do leta 1949 se jih je zvrstilo kar sedem. Superb 3000 (sicer najbolj množični superb s 1.631 izdelanimi primerki) je imel tudi štirikolesni pogon. Najimenitnejši med njimi – superb 4000 oziroma type 919 – pa je bil opremljen celo z osemvaljnim motorjem, med letoma 1939 in 1940 so jih izdelali le 12.
Počasen preboj prvih dveh generacij
A to je daljna zgodovina. Novejša je bolj otipljiva in vidna po prvi generaciji superba, ki se je med letoma 2000 in 2008 prebijal med evropsko konkurenco takrat še izjemno priljubljenih poslovnih limuzin in karavanov. V tem času je superb, v celoti oprt na tehniko lastnika Volkswagna oziroma podaljšanega (kitajskega) modela passat, prepričal dobrih 135 tisoč kupcev in tako prodajno ostal v ozadju. Zaradi izjemne prostornosti na zadnji klopi je postal priljubljen avto taksistov, zašel je tudi v vozne parke racionalnih podjetij, v zasebne garaže pa bolj redko.
Druga generacija se je prebila iz ozadja, saj je našla skoraj petkrat toliko kupcev – 616 tisoč med letoma 2008 in 2015. Med drugim je v različici s 3,6-litrskim bencinskim šestvaljnikom in štirikolesnim pogonom leta 2003 prepričala tudi nekdanjega predsednika Slovenije Danila Türka, bila je cenejša od BMW, mercedes-benza in saaba, čeprav se so se ti pri ceni slekli tudi za 40 odstotkov in več.
Superb raste, medtem ko drugi zapuščajo razred
Pravi preboj pa je superb dosegel šele v tretji generaciji, v času, ko so poslovne limuzine in karavane s trga začeli izrivati športni terenci. Honda je v tem času s tem razredom celo zapustila Evropo, Citroën je C5 nadomestil s terenskim C5 aircrossom, prodaja vseh drugih pa je krepko upadla. Lani za 17 odstotkov, na 450 tisoč vozil, pred krizo je bila večja od milijona vozil na leto.
Škoda pa je z razmeroma klasično limuzino, če odštejemo praktičnost prtljažnih vrat, ki jo zaradi odpiranja s steklom pravzaprav označujejo za kombilimuzino, v tretji generaciji naravnost zacvetela. V le štirih letih je prepričala več kot pol milijona kupcev oziroma polovico vseh kupcev superba od leta 2001.
V hipu se je zavihtela na drugo mesto poslovnih limuzin in karavanov v Evropi in Sloveniji, zaostala pa je le za bratrancem volkswagnom passatom. Lani sta si z evropsko prodajo 229 tisoč vozil (superb od tega 74 tisoč) odrezala dobro polovico evropskega trga v tem razredu, kar kaže ne nekakšen oligopol.
Glavne prednosti tretje generacije
Eden od razlogov za uspeh superba je bila vsekakor skladna oblika tretje generacije, v prvih dveh se je držala bolj v ozadju. Drugi razlog je bila izjemna prostornost zadnje klopi, kjer superb prekaša razred ali dva večje limuzine, in več kot 600-litrski prtljažnik, tretji pa cena. Na našem trgu so se superbi še letos prodajali za ceno golfa, 22 tisočakov za dvolitrski dizel. Kupci so sicer najpogosteje posegali po bogatejših različicah – 2,0 TDI s samodejnim menjalnikom in opremo style, tudi po štirikolesno gnanih za ceno okoli 30 tisočakov.
Kaj je novega po štirih letih?
Superb z letnico 2019, ki smo ga prejšnji teden spoznali v okolici Dunaja, pa prinaša nadaljevanje zgodbe o uspehu. V slogu lastnika Volkswagna je bila prenova precej diskretna. Dotaknila se je videza in tehnike, ne pa tudi mer.
Superb se po novem predstavlja svetu s tanjšimi LED-žarometi (tudi meglenkami), ki so za doplačilo lahko tudi matrični (ob zaznavi nasproti vozečega avta ali pešca se sijalke samodejno posamično temnijo) s tremi programi – brez temnenja v zavojih, LED-trak za smernike ter dnevne in pozicijske luči s pozdravno animacijo ob odklepanju in zaklepanju.
Zmogljivejši tempomat
Aktivni tempomat preizkušeno deluje do ustavitve, sistem za opozorilo mrtvega kota blind spot detect zaznava vozila do 20 metrov oddaljenosti, side assist za prepoznavo vozil s strani pa do 70 metrov. Front assist prepoznava nevarnost trčenja s pešci in poleg opozorila sproži samodejno zaviranje.
V kabini je superb dobil kopico sprememb, ki se nanašajo na nove kromirane elemente na armaturni plošči in vratih, nove sedežne prevleke, barvne šive pri usnjenem oblazinjenju, osvetlitev predalov ter samodejno zapiranje in odpiranje oken. Najbogatejši paket opreme Laurin & Klement ima še možnost oblazinjenja v alkantari na strehi, prezračevane in ogrevane sedeže in še kaj.
Poleg tega so na voljo še trije različni multimedijski sistemi, velikost osrednjega zaslona je osem ali 9,2 palca, kupec si lahko izbere tudi digitalni virtualni kokpit.
Vrhunski superb za ceno osnovnih tekmecev razreda višje
Na predstavitvi smo se najprej zapeljali z najzmogljivejšim superbom 2.0 TSI sportline z 200 kilovati oziroma 272 konjskimi močmi, štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama DSG, ki v Sloveniji stane 43 tisoč evrov oziroma približno toliko kot prostorsko primerljivi osnovni modeli avtomobilov, ki uradno sodijo razred višje.
Paket motorja, pogona in menjalnika ponuja bliskovite pospeške (5,6 sekunde do stotice) ter razmeroma umirjeno in tiho podajanje moči. Menjalnik je hiter in skoraj nezaznaven. Takšen superb pa ponuja dobro kombinacijo limuzinskega udobja in športnosti ter razumno žejo okoli deset litrov na sto kilometrov.
Robustni scout z limuzinskim vedenjem
Pot nazaj smo prevozili z novo različico scout. Robustna škoda je vselej karavan oziroma combi, ima nova 18-palčna kolesa, nastavljivo in do 15 milimetrov višje podvozje ter nekaj funkcionalnih in estetskih dodatkov – denimo zaščito podvozja.
Poleg že znanih opremskih paketov je nov nekoliko robustnejši superb scout v različici combi in s štirikolesnim pogonom. Ta ima nova 18-palčna kolesa, nastavljivo in do 15 milimetrov višje podvozje, zaščito podvozja, dodatke na karoseriji in v kabini – letve rjave barve, aluminijaste stopalke in novo svetlo modro barvo karoserije.
Z dvolitrskim turbodizelskim motorjem s 140 kilovati stane dobrih 38 tisočakov, z dvolitrskim bencinarjem z 200 kilovati pa 40 tisoč evrov oziroma okoli dva tisočaka več kot superb combi s paketom ambition in enakim pogonom.
V vožnji pa vsa robustnost ni zaznavna. Superb scout enako dobro požira cestne neravnine, se nič bolj ne nagiba v zavojih in ponuja zelo podobno izkušnjo kot klasičen. Na terenu ga nismo preizkusili, a verjamemo, da dodatki in višje podvozje poskrbijo za nekaj boljšo prehodnost na slabših podlagah.
Višje cene z razlogom
Cene superba so ta hip vsaj v teoriji višje kot pred prenovo, a krivdo gre pripisati predvsem dejstvu, da osnovnih različic še ni na voljo. Dizelski superb 1.6 DSG tako stane 28 tisočakov, bencinski 2.0 TSI s 140 kilovati pa 30 tisočakov. O morebitnih popustih pri Škodi ne govorijo.
Hibrid konec leta
Največja novost, superb iV s priključnim hibridom, v času predstavitve še ni bila pripravljena na preizkus. Kupcem bo sicer na voljo konec leta. Poseben pa je po kombinaciji bencinskega in električnega motorja z baterijo na zunanje polnjenje. Sklop sestavljata 1,4-litrski turbobencinar s 115 kilovati in elektromotor s 85 kilovati. Sistemska moč je 160 kilovatov oziroma 218 konjskih moči, največji navor pa doseže 400 newtonmetrov. Zmogljivost baterije je 13 kilovatnih ur, doseg na elektriko 55 kilometrov, polnjenje na polnilnici pa traja tri ure in pol.