Leta 1919 se je rodil prvi citroën type A. Ustanovitelj znamke Andre Citroën je z njim uresničil idejo o poceni avtomobilu s skromnimi stroški vzdrževanja, ki bo vseeno inovativen in praktičen. Type A je denimo imel odstranljive in po dolžini nastavljive prednje sedeže. Tega po 100 letih v citroënih denimo ni več. Leta 1934 je bil predstavljen traction avant.
Štirikolesni revolucionar, prvi množični avto s prednjim pogonom in šasijo. Leto 1947 je bilo leto pujsa oziroma typa H, ki je vztrajal do leta 1981. Sledili so prelomni avtomobili sodobne zgodovine – 2CV, DS, mehari, CX … GS, BX do današnjih modelov, med katerimi je morda še najbolj prelomen berlingo. Potniški dostavnik s tako dobro zasnovo, da mu z njo uspe premagovati staranje in z vsakim letom povečevati prodajo. Nekaj podobnega je uspelo tudi xsari picasso. Njen sodobni naslednik se je ravno otresel imena picasso – zdaj se imenuje C4 spacetourer.
Med vsemi temi, verjamemo da večini znanimi imeni, se je Citroën spreminal, prilagajal, pa zavil na stranpoti in se znova našel. V zadnjem času z jasno in enotno oblikovno identiteto, pa z obujanjem udobja in norčavimi oblikovnimi potezami. Tudi inovacijami, dostopnimi množicam.
Stoletnico znamke so zaznamovali tudi pri slovenskem distributerju znamke – C Automobil Import v lasti švicarskega Emila Freya. Z razstavo Citroënovih starodobnikov v središču Ljubljane, na Stritarjevi ulici ter Mestnem trgu, kjer je bila v sodelovanju s člani Citroën kluba Slovenije predstavljena pisana zbirka avtomobilov, na ogled jih je bilo prek 30, ki so zaznamovali minulo stoletje.
Z znamko še bolj povezani pa so dolgoletni lastniki avtomobilov. To strast smo zaznali v besedah Aleša Kranjčana, predsednika Citroën Kluba Slovenije, s prek 600 člani je največji avtomobilski klub, na tiskovni konferenci ob obletnici. Kranjčan že od majhnih nog diha in živi s to znamko in si ne predstavlja, da bi vozil katero drugo. S svojimi citroëni je prepotoval že mnogo držav, prav zaradi te znamke pa je v njegovo življenje prišlo veliko ljudi, ki jim danes z veseljem reče prijatelji.
Podrobneje smo se z njim pogovarjali lansko jesen, ko je pred dvorcem Lambergh ukradel predstavo novemu berlingu in nas pritegnil s starodobnimi dostavniki; akadiano, AK400, C15 in drugimi.
Moj spomin na Citroën se nanaša predvsem na berlinga, saj nam je delal družbo kar osem let. Prišel je zaradi prvorojenke, saj je kot edini brez težav pogoltnil predimenzioniran otroški voziček. Novi berlingo nam je za ceno rabljenega enoprostorca leta 2008 ponudil največ prostora in udobja, v tem času pa se ni pokvaril niti enkrat. Zahteval je le redno vzdrževanje in kar precejšen požirek bencina – 8,4 litra na 100 km.
Drugi spomin pa me veže na Sadka Mezgeca, ki je Citroën zapustil lani. Bil je eden prvih predstavnikov znamk, s katerim sem stopil v stik že daljnjega leta 1996. Redno sva sodelovala zadnjih 20 let.
Oglaševanje je naslednje področje, na katerem je Citroën preizkušal kreativno svobodo. Ena izmed najbolj znamenitih oglaševalskih akcij se je zgodila leta 1925, ko se je ime Citroën izpisalo na enem izmed najbolj prepoznavnih francoskih simbolov – Eifflovem stolpu, kjer je ostalo celo desetletje.
Da se javnost ne bi začela dolgočasiti, so bili na stolpu zatem prikazani še številni drugi motivi, na primer svetlobna projekcija leta 1926, leto zatem pa še animacija v obliki strel. Leta 1928 pa je v Parizu začela kazati čas največja Citroënova ura na svetu. Vsako leto zatem so v tisku odzvanjale znamkine oglasne inovacije, ena bolj neverjetna od druge.
Iz novodobne zgodovine se marsikdo najbrž spomni Claudie Schiffer v avtomobilskem oglasu. Takrat še rosno mlada manekenka začne odmetavati krpice, zadnjo pa odvrže v dobro zaprti kabini citroëna xsare coupe.
V Sloveniji pa je Janez Hočevar Rifle v oddaji Podarim dobim podarjal citroën AX in še kakšen drugi model. Bojan Križaj pa se je leta 1986 z viso podal na reli Saturnus.