Izbor tovorno vozilo leta je letos potekal samo interno, brez preizkusa uporabnikov. Izbiral je kolega Boštjan Paušer iz revije Kamion&Bus. Med finalisti so bili mercedes actros, ford F-max in volvo FH LNG na plin, na prvo mesto je postavil actrosa. Ta si je to po njegovih besedah prislužil zaradi številnih tehnoloških rešitev.
Poročilo iz prve vožnje: Za volanom najnaprednejšega tovornjaka ta hip
Omenjamo najpomembnejše. Novi actros ima denimo kamere namesto ogledal. Te nadomeščajo vzvratna ogledala. Po ena kamera je nameščena na posebnih nosilnikih v obliki bumeranga nad vstopnimi vrati, medtem ko sta v notranjosti kabine na A-stebričkih dva 15-palčna zaslona, na katerih se prikazuje slika. Paušer pravi, da se kamere z ločljivostjo dveh megapik zdijo skromne, a so še vedno najboljše, ki so ta hip homologirane za uporabo v cestnem prometu, slika pa se še dodatno programsko optimizira, kar pomeni, da je vidljivost zelo dobra tudi pri nizkem soncu, ki sveti izza vozila, in pri nočni vožnji oziroma vožnji skozi predore.
Actros prinaša avtonomno vožnjo druge stopnje
Actros v svet tovornih vozil prvi prinaša avtonomno vožnjo. Pri sistemu Active Drive Assist gre za drugo stopnjo avtonomne vožnje, kar pomeni, da tovornjak lahko vozi samodejno do 30 sekund, nakar voznika pozove, naj prevzame nadzor. Paušer pojasnjuje, da bo po tem prvem opozorilu tovornjak še vedno nadaljeval samodejno vožnjo in po dodatnih 30 sekundah voznika z drugim opozorilom spet pozval k prevzemu krmila. Če se tudi na to opozorilo ne bo odzval, pa bo po dodatnem tretjem opozorilu začel postopno zmanjševati hitrosti do popolne ustavitve. To pomeni, da bo actros dejansko samodejno vozil dobro minuto, če so seveda izpolnjeni pogoji, ki to omogočajo.
Kako deluje pameten tempomat
Zadnja od novosti, s katero actros vstopa v prihodnost, je pameten topografski tempomat, PPC (Predictive Powertrain Control), ki deluje tudi na lokalnih cestah. Ne le da ima na teh cestah podatke o naklonih klancev, ampak so zemljevidi dopolnjeni tudi s podatki o ovinkih, krožiščih, prometnih znakih in začetkih naselij. To pomeni, da tovornjak ve, kakšen ovinek ali krožišče se bliža, in bo še pred njim samodejno zmanjšal hitrost. Kolega pojasnjuje, da v praksi voznik na lokalni cesti nastavi tempomat na primer na hitrost 70 kilometrov na uro, nato pa le še krmili vozilo z volanom.
Pred ostrimi ovinki in krožišči bo tovornjak povsem samodejno zmanjšal hitrost in nato spet pospešil nazaj do nastavljene, in to brez kakršnegakoli voznikovega posega. Vozniku se podatek o tem izpiše na osrednjem zaslonu, kjer je prikazan simbol, kaj je pred njim (recimo ovinek desno, levo, krožišče), razdalja, koliko je še do tja, in hitrost, s katero bo sistem ta predel odpeljal. Ker vemo, da je primerna hitrost odvisna tudi od tovora in vremenskih razmer, si lahko voznik občutljivost sistema (in posledično hitrost vožnje skozi zavoje) nastavlja v petih stopnjah.
