Dober dostavnik ali tovornjak je tisti, ki svojemu lastniku ali uporabniku omogoča opravljanje posla. Najboljši med njimi pa je dober na vseh področjih, pri natovarjanju, nosilnosti, stroških, porabi … Predstavljamo šesterico, ki se bojuje za letošnji lovoriki.
Tudi letos smo prečesali trg dostavnikov in tovornih vozil, preverili njihove lastnosti in izračunali stroške uporabe. Čakata jih še podrobno ocenjevanje in soočenje z uporabniki tovrstnih vozil, zmagovalca – tovorno in dostavno vozilo leta 2018 – pa bomo razglasili 6. junija letos. Projekt skupaj pripravljamo Časnik Finance in revija Kamion & Bus.
Dostavni kandidati
Ford transit connect
Prenova je prinesla nov prepoznaven hišni dizajn prednje maske, v notranjosti pa posodobljeno armaturno ploščo, ki lahko vključuje tudi multimedijski sistem Sync 3 z velikim šestpalčnim barvnim zaslonom, občutljivim za dotik, ter nove, trpežnejše materiale oblazinjenja.
Motorna ponudba zajema nov 1,5-litrski dizelski motor ecoblue in izpopolnjen bencinski 1,0-litrski ecoboost. Pri dizelskih modelih je serijsko na voljo nov paket za učinkovitejšo porabo, ki zagotavlja optimalno aerodinamičnost z aktivno masko, ki odpira oziroma zapira zračne reže. Tako se motor ogreje veliko hitreje, obenem pa je pri vožnji zmanjšan zračni upor.
Ročni šeststopenjski menjalniki so zdaj serijsko na voljo v kombinaciji z vsemi motorji, opcijsko pa se kupci connecta lahko odločijo še za nov osemstopenjski samodejni menjalnik, ki je opremljen s pretvornikom navora.
Razširjena je ponudba dodatne opreme, ki vključuje opcijske ksenonske žaromete z dnevnimi LED-lučmi, brezžično indukcijsko polnjenje za mobilne telefone in pametni ključ. Nabor asistenčnih sistemov je povečan, med njimi so inteligentni omejevalnik hitrosti s samodejno prilagoditvijo hitrosti vozila, sistem za preprečevanje trčenja z zaznavanjem pešcev in sistemom za zaviranje v sili, stabiliziranje v primeru bočnega vetra in aktivna pomoč pri parkiranju, ki pomaga usmerjati vozilo tako pri bočnem kot pri pravokotnem parkiranju.
Še naprej so na voljo različice s kratko in dolgo medosno razdaljo ter prostorom za tovor s prostornino do 3,6 kubičnega metra, ki lahko sprejme dve evropaleti, in nosilnostjo v razponu od 520 do 890 kilogramov.
Citroën berlingo/peugeot partner/opel combo
Nova generacija prinaša nov in zelo atraktiven videz, ki je popolnoma integriran v druga vozila iz palete. Treba je priznati, da je PSA s tem, ko je izdelal tri zelo različne avtomobile, ki pa so v bistvu enaki, opravil odlično delo. S spremembo sprednjega dela in notranjosti sta bila namreč v notranjosti dosežena zelo drugačna vizualni vtis in občutek. Novi model uporablja modularno platformo EMP2, ki jo deli z modeloma citroën C4 in peugeot 308, na njej pa je izdelan tudi nov jumpy oziroma expert. To pomeni manjše previse, povsem novo (sprednje) vzmetenje in električno servokrmiljenje namesto mehanskega.
Novinci so na voljo v dveh velikostih: M-dolžine 4,4 metra in XL-dolžine s 4,75 metra. V kombinaciji z zložljivim sedežem sovoznika to omogoča natovarjanje predmetov do 2,70 metra dolžine v M-izvedbo in 3,05 metra v XL-izvedbo. Prostornina prtljažnika se je povečala za 100 litrov.
Tu je tudi kup elektronskih pripomočkov, koristna novost, ki je prej še ni bilo, pa je električna parkirna zavora, ki je med sedežema sprostila veliko prostora. Od preostalih sistemov omenimo radarski tempomat s funkcijo ustavljanja, spremljanje mrtvega kota, prepoznavanje prometnih znakov, opozorilo o zapuščanju voznega pasu, opozorilo v primeru utrujenosti voznika in samodejno aktiviranje luči. Kamera za vzvratno vožnjo prikazuje ves prostor za vozilom, ta pomoč pa se lahko razširi s funkcijo bird’s-eye ali prikazom prostora iz ptičje perspektive.
Za pogon se uporabljajo bencinski motorji 1.2 puretech s 110 in 130 konjskimi močmi; šibkejši ima šeststopenjski ročni menjalnik, močnejši pa osemstopenjskega samodejnega. Tu je tudi 1.5 bluehdi, ki je na voljo v izvedbah 75, 100 in 130 konjskih moči s petstopenjskim ročnim menjalnikom, razen pri najmočnejši izvedbi, ki ima lahko šeststopenjski ročni menjalnik ali opcijski osemstopenjski samodejni.
Mercedes-benz sprinter
Medtem ko je sprinter doslej ponujal zadnji in vsekolesni pogon, pri tretji generaciji prihaja tudi prednji pogon. To prinaša kar nekaj prednosti – vozila s prednjim pogonom so cenejša, za 50 kilogramov lažja, njihov tovorni prostor pa je tudi osem centimetrov bliže tlom, s čimer so olajšali natovarjanje.
Glavna novost pogonskega sklopa sta dva nova menjalnika. Prvi je devetstopenjski samodejni menjalnik, ki je opremljen s pretvornikom navora. Gre za edini tovrsten menjalnik v segmentu velikih dostavnikov. Njegova izbira bo omejena le na vozila s prednjim pogonom. Prav tako bo le vozilom s prednjim pogonom namenjen drugi novinec, šeststopenjski ročni menjalnik, ki je bil prav tako razvit povsem na novo. V ponudbi ostaja še samodejni sedemstopenjski 7G-tronic plus.
Motorna ponudba se začenja z 2,1-litrskim vrstnim štirivaljnikom z največjimi močmi 114, 143 in 163 konjskih moči, pri čemer zadnja opcija ni na voljo pri vozilih s prednjim pogonom. Novost je še zmogljivejša različica s 177 konjskimi močmi, ki bo namenjena izključno šasijam s prednjim pogonom, in sicer za avtodome. Motorji dosegajo z zmanjšanjem notranjih izgub pri trenju in jermenu večji navor in boljše zmogljivosti pri nižjih vrtljajih. Mercedes je edini v Evropi, ki v ponudbi dostavnika ohranja šestvaljni motor – trilitrski dizelski agregat V6 ponuja največjo moč 190 konjskih moči, predvsem pa navduši s 440 newtonmetrov navora in mirnim delovanjem.
Pogled v voznikovo kabino razkriva povsem novo okolje, ki si številne elemente deli z najnovejšimi vozili iz Mercedesovega osebnega programa. Armaturne plošče so na voljo v štirih izvedbah: od povsem osnovne z velikim predalom na sredi do luksuzne, kjer je na osrednjem delu velik 10,2-palčni barvni LCD-zaslon na dotik. Na splošno so povečali število odlagalnih mest po celotni kabini, zagon motorja poteka s pomočjo gumba in ne več klasičnega ključa, v primeru samodejnega menjalnika pa je njegova ročica ob volanu.
Parkirna zavora je elektronska s stikalom na armaturni plošči, zato v kabini ostaja več prostora na tleh, povsem na novo pa so zasnovane še komande za upravljanje prezračevanja.
T0vorni kandidati
Ford trucks F-MAX
Turški proizvajalec je po uspešnem modelu cargo pred petimi leti začel razvijati prestižnega dolgoprogaša z veliko in prostorno kabino. Pogovarjali so se s strankami in proučili konkurenco. Med razvojem so se primerjali s petimi vodilnimi proizvajalci na evropskem trgu. Po naših prvih izkušnjah jim jih je uspelo v celoti doseči. F-MAX je tovornjak, ki bo pretresel konkurenco in trg tovornjakov s kakovostjo, zmogljivostjo in ceno.
Kabina je široka 2,5 metra in ima skoraj ravna tla. Notranja višina 2.160 milimetrov zadošča tudi za tiste košarkaških mer. Vstopa se prek treh stopnic, pri čemer je zadnja s posebnim gumastim tesnilom na vratih zaščitena pred vdorom vode in umazanije.
Notranjost je dvobarvna in udobna, odlagalnega prostora ne manjka. Nad vetrobranskim steklom so tri zaprte omarice in dva manjša odprta predala s skupno prostornino 225 litrov. Nad preklopnim zgornjim ležiščem so tri odlagališča, narejena po vzoru letalskih predalov. So edinstvena na trgu tovornjakov in imajo skupno prostornino 105 litrov. Preklopno zgornje ležišče je široko 650, spodnje pa 810 milimetrov, pri čemer se del spodnjega ležišča lahko dvigne.
F-MAX ni padel z neba in je rezultat skoraj šest desetletij dolge tradicije proizvodnje tovornjakov ter osvajanja najsodobnejše tehnologije in trendov v industriji tovornjakov. Tu predvsem mislimo na inteligenten pogonski sklop s predvidljivim topografskim tempomatom in funkcijo eco-roll. Vrstni šestvaljni motor ecotorq z delovno prostornino 12,7 litra izpolnjuje normo Euro 6d s kombinacijo povratnega kroženja izpušnih plinov (EGR), turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo lopatic, sistemom direktnega vbrizgavanja goriva, naprednim krmiljenjem in sistemom SCR. Da bi zmanjšali energijske izgube in porabo goriva, so uporabili vodno črpalko in ventilator hladilnika s spremenljivo hitrostjo delovanja, kompresor za zrak s sklopko, servočrpalko krmila z variabilnim pretokom, pameten alternator ... Motor na papirju pušča izjemen vtis, saj doseže 500 konjskih moči v širokem razponu vrtljajev od 1.400 do 1.850 vrtljajev na minuto, pri odličnih 2.500 newtonmetrih navora že od tisoč vrtljajev na minuto.
Mercedes-benz actros
Mercedes je prenovil actrosa, ki kot prvi tovornjak na evropskem trgu nadomešča vzvratna ogledala s kamerami, v kabino pa namesto merilnikov prinaša LCD-zaslone. Da se avtonomna vožnja počasi približuje, pri Mercedesu nakazujejo s sistemom Active Drive Assist, ki združuje že poznan radarski tempomat in na novo razvit sistem Lane Keeping Assist. Z njim lahko vozilo samodejno ohranja smer vožnje znotraj zarisanih prometnih pasov, kadar je njihova širina med 3,2 in 4,5 metra. Prav tako lahko samodejno popravi smer vožnje ob bočnih sunkih vetra. Skupaj z radarskim tempomatom, ki omogoča popolno ustavitev v primeru zastoja in samodejno speljevanje, pa je actros prvi serijski tovornjak, ki ponuja polavtonomno vožnjo.
Gre za drugo stopnjo avtonomne vožnje, kar je tudi največ dovoljeno po trenutni evropski zakonodaji. Pri tem je pogoj, da voznik sedi na sedežu in ima roke na volanu, kar zaznavajo senzorji.
Ker je danes ekonomičnost ključna, je pričakovano, da so pri Mercedesu na tej točki močno staknili glave. Rezultat je do pet odstotkov manjša poraba goriva, kar so delno dosegli z že omenjeno nadomestitvijo ogledal s kamerami, še več pa k temu prispeva izboljšan predvidljiv topografski tempomat PPC (Predictive Powertrain Control). Ta zdaj pokriva do 95 odstotkov vseh cest, predvsem pa ima izboljšano pokritost lokalnih cest. Na njih tudi bolje upravlja hitrost, saj ima podatke o omejitvah hitrosti v naseljih, tako da hitrost vožnje samodejno zmanjša že pred začetkom naselja.
Volvo FH LNG
Volvovi tovornjaki, gnani z utekočinjenim zemeljskim plinom, so posebni in edinstveni po tem, da njihovi motorji delujejo po Dieslovem procesu v nasprotju s konkurenco, ki se je odločila za Ottov proces. Razlog za to je 15 do 25 odstotkov večja toplotna učinkovitost Dieslovega procesa, ki naj bi ugodno vplivala na manjšo porabo Volvovih motorjev ravno za tak odstotek. To naj bi očitno kompenziralo slabo stran te tehnologije – potrebo po polnjenju na treh mestih. Namreč, Volvo za vžig plina v motorju namesto svečk uporablja majhno količino dizelskega goriva in zato potrebuje dizelski rezervoar prostornine 170 litrov. Ker uporabljajo dizelsko gorivo, morajo imeti ti motorji tudi sistem SCR za čiščenje izpušnih plinov, kar pomeni, da je treba polniti tudi rezervoar za adblue. Morda ne tako pogosto kot v običajnih tovornjakih, ker je poraba reagenta tudi do 20 odstotkov manjša.
Z uporabo zemeljskega plina namesto dizelskega goriva je mogoče doseči znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Če je beseda o dizelskem gorivu in plinu fosilnega izvora, se zmanjšanje giblje približno pri 20 odstotkih. Uporaba bioplina in hidrogenskega rastlinskega olja (HVO) namesto dizla pa izpuste ogljikovega dioksida v izpuhu zmanjša kar za 100 odstotkov.
Zemeljski plin se v utekočinjeni obliki hrani v posebni kriogeni posodi na vozilu, običajno pri temperaturah med 140 in 120 stopinjami Celzija pod ničlo. Vendar tudi tedaj pride do njegovega delnega izparevanja, tako da je zgornji del posode vedno napolnjen s plinsko fazo. Prehod iz tekočega v plinasto stanje je deloma zaželen in potreben, saj se v motorju uporablja za delo ravno v plinastem stanju. Posebna hidravlična črpalka v LNG-rezervoarju se poganja prek odgona na motorju, jemlje plin z vrha posode in ga stisne na tlak od 300 do 320 barov.