Mercedes je v Hannovru prvič javno predstavil električno različico mestnega eCitara, s katerim največji evropski proizvajalec avtobusov vstopa v elektromobilnost javnega potniškega prevoza.
Soditi, ali je ta vstop pozen ali ne, je težko, resda so nekateri proizvajalci z električnimi avtobusi na trgu že več kot pet let, a prodajne številke so majhne – večinoma govorimo o nekaj deset do sto vozilih. Celoten nemški trg je na začetku prejšnjega leta štel skupno floto le 190 električnih avtobusov.
Pri Mercedesu razlagajo, da so s svojim izdelkom namenoma počakali na pravi trenutek, ko je povpraševanje na trgu dovolj veliko za serijsko proizvodnjo in je tehnologija dovolj razvita, da omogoča zanesljivo in cenovno dostopno uporabo.
Baterije v zadku in na strehi
Avtobus je lahko opremljen z do desetimi moduli baterij NMC (nikelj-mangan-kobalt). Razporejeni so v zadku (tam so štirje moduli), od dva do šest modulov pa je lahko še na strehi. Lahko se premikajo naprej in nazaj glede na konfiguracijo potniškega prostora, tako da se doseže optimalna razporeditev mase in osnih obremenitev.
Največja zmogljivost baterij (pri izbiri desetih modulov) trenutno znaša 243 kilovatnih ur, kar pomeni, da ima eCitaro najmanj 150 kilometrov dosega z enim polnjenjem. Ob tem Mercedes poudarja, da bodo baterije že čez leto ali dve nadomestile nove, še zmogljivejše, ki naj bi doseg povečale na najmanj 200 kilometrov.
Krmilna enota baterijskega sklopa skrbi za uravnavanje napetosti – to pomeni, da je napetost v vseh celicah baterijskega modula ves čas enaka, tako pri praznjenju kot pri polnjenju. S tem ne prihaja do preobremenitve posameznih celic, kar optimizira avtonomijo in podaljšuje življenjsko dobo baterij.
Toplotna črpalka
Ker je poraba električne energije za ogrevanje večja od porabe za samo vožnjo, je bila odločilnega pomena izbira optimalne rešitve, ki bo ponudila prijetno temperaturo potnikom in varčevala z energijo. Za najboljšo se je izkazala toplotna črpalka, združena s klimatsko napravo. Ta za medij uporablja ogljikov dioksid in zato lahko skrbi za ogrevanje in hlajenje potniškega prostora. Ogrevanje izkorišča tudi odvečno temperaturo, ki nastaja v baterijah, in toploto, ki nastaja pri zaviranju, v potniškem prostoru pa so nameščeni še dodatni grelci. Toplotna črpalka ponuja zadovoljivo ogrevanje vse do zunanje temperature minus 10 stopinj Celzija, za hladnejše podnebne razmere pa je vseeno treba dodati tudi grelce s pogonom na dizelsko ali biodizelsko gorivo. Čeprav se zdi to skregano z logiko električnega avtobusa brez izpustov, pa je treba poudariti, da so poraba in s tem povezani izpusti dodatnega grelca minimalni.
Regeneracija in »jadranje«
Avtobus je opremljen z ZF portalno pogonsko osjo AVE 130 z dvema elektromotorjema. Vsak ponuja 125 kilovatov in 485 newtonmetrov navora, tako da skupna pogonska moč znaša 250 kilovatov in 970 newtonmetrov navora. Elektromotorja, nameščena v pestih koles, delujeta pri vsakem zaviranju kot generatorja in proizvajata električno energijo, ki se prek pretvornikov skladišči v baterijah. Voznik lahko rekuperacijsko zaviranje uravnava z obvolansko ročico, pa tudi z nožno zavoro.
Ena najboljših rešitev, ki jo ponuja eCitaro, v primerjavi z drugimi električnimi avtobusi, ki smo jih preizkusili do zdaj, pa je tako imenovano jadranje, ki bi ga po svoje lahko primerjali s funkcijo ecoroll, ko se pri klasičnih pogonih menjalnik prestavi v prosti tek. Avtobus se takrat giblje izključno na podlagi svoje inercije. Ker je električni pogonski sklop manj kompleksen, je mnogo manj notranjih uporov, ki bi zavirali vozilo. Glede na topografijo terena se včasih vozniku zdi, da bi se avtobus dobesedno lahko kotalil v nedogled, ne da bi voznik stopil na plin.
To se močno kaže pri porabi električne energije – približno 40-minutna vožnja po mestnih ulicah Mannheima je zahtevala manj kot 10 odstotkov shranjene elektrike v baterijah, pri tem pa moramo poudariti, da je bilo vključeno tudi gretje, za katero smo že zapisali, da je energijsko mnogo bolj potratno od same vožnje.
(Pre)velik odziv
Po jesenski prvi javni predstavitvi je Mercedes presenetil izjemno velik odziv prevoznikov, ki že želijo naročiti eCitara. Nekatera nemška mesta želijo v kratkem obdobju v svoje vozne parke vključiti tudi po 200 električnih avtobusov, a pri Mercedesu menijo, da gre za prenagle odločitve. Zamenjava voznih parkov mora biti namreč postopna, saj je vzporedno treba graditi infrastrukturo, poleg tega pa ta hip električni avtobusi tudi še niso primerni za uporabo na vseh linijah.
Govoriti o ceni je vedno nehvaležno; pri električnih avtobusih velja nepisano pravilo, da so avtobusi trenutno približno še enkrat dražji od klasičnih dizelskih, pri čemer pa je treba poudariti, da višja cena ni le zaradi dražjih komponent, temveč je dražja tudi sama proizvodnja, saj je čas izdelave vozila daljši.