V razredu največjih limuzin, če ne vključimo ultraluksuznih rolls-royceov in bentleyjev, šteje klasika – po obliki karoserije, ureditvi potniške kabine, ki mora ponujati razkošje za štiri, tudi pet potnikov, in pogonu, kjer gre za prostornino in valje.
Manj kot šest valjev je greh, osem je ravno prav, 12 pa razkošje, ki se počasi poslavlja. Prav vsak nov model v višjem avtomobilskem razredu pa prinese kar nekaj tehničnih inovacij, nič drugače ni niti pri audiju A8. Limuzina precej klasičnih potez in zajetnih mer (dolžina med 5,17 in 5,3 metra) v novi generaciji nastopa s skoraj popolno digitalizacijo armaturne plošče, saj klasične merilnike in stikala zamenjujejo zasloni na dotik. Zgornji 8,6-palčni omogoča hitro preletavanje vsebin, izbiro pa potrdi le nekaj močnejši pritisk na eno izmed ikon, s spodnjim 10,1-palčnim pa ukazujemo klimatski napravi, gretju in hlajenju sedežev, spuščanju in dviganju senčil, gretju stekel in še čemu.
Novosti, ki potrebuje nekaj privajanja, vrednost dodaja v praksi res najboljši sistem za prepoznavo govora doslej – le dotik tipke na volanu in govorni ukaz (v angleščini) bosta priklicala cilj v navigaciji, radijsko postajo ali kaj drugega. Nadgradnja klasičnega, a zelo učinkovitega šestvaljnega turbodizla z 210 kilovati pa je 48-voltno električno omrežje z litij-ionsko baterijo, ki sestavlja mehek hibrid. Med hitrostjo 55 in 160 kilometrov na uro se motor ob spuščenem plinu izključi za 40 sekund.
A8 pa je kljub izdatnim meram ohranil zelo vozniško naravo, je hiter, stabilen, zaradi nastavljivega zračnega podvozja po želji mehko ali čvrsto blaži neravnine in vselej pušča zelo suveren občutek za volanom. S ceno skoraj 110 tisočakov je le navidezno dražji od tekmecev, serijsko je zelo dobro opremljen, iz tovarne pa ne zapelje brez pogona quattro.
