Na ženevskem avtomobilskem salonu so razkrili mojstrovino – enega in edinega bugattija la voiture noire. Kot poudarjajo v butičnem proizvajalcu, gre za več kot le moderno interpretacijo starodobnega type 57 SC atlantic, saj bo filozofijo podjetja popeljal v novo dobo. Kot še pišejo, je to najdražje novo vozilo, ki je bilo kadarkoli naprodaj. Neto cena je znašala 11 milijonov evrov, skupaj z davki pa je kupec zanj odštel 16,5 milijona evrov.
Ko najboljše ni dovolj dobro
Ročno izdelana karoserija iz ogljikovih vlaken je oblikovana na osnovi bugattija divo, da pa se lastnik ne bi znašel v zadregi, če bi srečal voznika tega zadnjega, so jo za dodatno ekskluzivnost še dodelali in spremenili. Vetrobransko steklo se po vzoru vizirja na čeladi skoraj nezaznavno združi s stranskima oknoma. Čistost in eleganca odsevata na površinah in jasnih linijah. Padajoča strešna linija in pokrov motorja sta oblikovana po vzoru bugattija type 57 SC atlantic. Zaščitni znak ostajata tokrat še večja osrednja odprtina v obliki podkve in zaokroženi c-stebriček.
Elegantni in ozki LED-žarometi se raztezajo visoko na kolesni lok. Za kabino preži osemlitrski 16-valjni motor (nastal je z združitvijo dveh osemvaljnikov) s štirimi turbinami. Te delujejo sekvenčno. Dve delujeta do 3.800 vrtljajev, nato pa se aktivirata še drugi dve. Skupno motor proizvede 1.103 kilovate (1.500 konjskih) moči in 1.600 newtonmetrov navora. Za hlajenje jeze motorja skrbi vsaj deset hladilnikov, za izpuste pa kar šest izpušnih cevi. Širino avtomobila na zadku še dodatno poudarjata difuron in tanka luč.
Kdo je kupec
Mojstrovino so že prodali navdušencu nad bugattiji, so sporočili iz manufakture. Po špekuliranju medijev naj bi bil kupec nihče drug kot Ferdinand Piëch, nekdanji prvi mož in pozneje nadzornik koncerna Volkswagen ter vnuk legendarnega ustanovitelja Ferdinanda Porscheja. Piëch, ki ima v domači garaži že dva bugattija, ki ju z ženo redno vozita, je z umikom iz družbe in prodajo večine 14,7-odstotnega lastniškega deleža leta 2017 zaslužil okoli milijardo evrov.
Piëch si je nenehno prizadeval, da so v koncernu premikali meje mogočega, čeprav včasih neuspešno. Leta 1998 je Volkswagen prevzel znamke Bentley, Bugatti in Lamborghini. Razvpiti menedžer naj bi bil glavni protagonist oživitve znamke Bugatti ter proizvodnje prvega hiperšportnega in najhitrejšega avtomobila nasploh – bugattija veyrona. Odločitev se je izkazala za zelo drago. Podjetje je s prodajo vsakega veyrona ustvarilo od tri do pet milijonov evrov izgube. Z novim modelom chiron znova ustvarjajo dobiček.
Od Rothschilda do Ralpha Laurena
Bugattijevi izjemno premožni kupci so skozi zgodovino cenili strokovno znanje in izkušnje podjetja pri izdelavi in prilagajanju avtomobilov po lastnih zahtevnih specifikacijah, za kar so pripravljeni tudi danes odšteti pravo bogastvo. Pionirski duh, strast do popolnosti in želja po nenehnem spreminjanju meja mogočega so glavne vrednote Bugattija, ki jih v podjetju negujejo od ustanovitve pred 110 leti.
Prvi od štirih ikoničnih primerkov type 57SC atlantic je pripadal Victorju Rothschildu, Jean Bugatti, ki je oblikoval vse štiri, pa je zadnjega zadržal zase. Da bi avto rešili pred peklom vojne, so ga iz Molsheima poslali v Bordeaux, kamor ni nikoli prispel. Eden od primerkov starodobnega bugattija type 57SC atlantic iz leta 1938 je v zbirki ameriškega modnega oblikovalca Ralpha Laurena. Velja za enega najdražjih avtomobilov na svetu, njegova vrednost je ocenjena na več kot 35 milijonov evrov.
